»Vaša poklicanost je fascinantna, ker je poklicanost tja, kjer je v igri zveličanje oseb in ustanov. V današnjem svetu so potrebne laične ustanove. Želim vam, da bi vedno ohranili držo, s katero boste 'šli onkraj' in 'šli sredi', tja, kjer je v igri vse: politika, ekonomija, izobraževanje, družina … Vaše življenje je kot pšenično seme, kot kvas, zato storite vse, kar je mogoče, da bi prišlo Božje kraljestvo, da bi zraslo, postalo veliko in bi varovalo mnoge ljudi. Rezultati pogosto niso vidni, Gospod nam da zaznati samo kaj majhnega. Zato je pomembno, da imamo upanje. To pa je milost, za katero moramo vedno prositi Gospoda. Upanje namreč nikoli ne razočara.

Poklicanost svetnih ustanov morda še ni dovolj razumljena, glede na to, da so svetne ustanove najmlajša oblika posvečenega življenja, priznana s strani Cerkve. Laiki in duhovniki, člani svetnih ustanov živijo običajno življenje brez zunanjih znamenj, brez podpore skupnostnega življenja, brez vidnega organiziranega apostolata ali specifičnih dejavnosti. Bogati ste samo z vseobsegajočo izkušnjo Božje ljubezni, in zato poznate in znate deliti življenjski napor v njegovih mnogoterih izrazih, prepojiti jih z lučjo in močjo evangelija.

Tema zasedanja je: 'V srcu človeških dogodkov: izzivi kompleksne družbe', kar kaže prostor vašega poslanstva. Ste v svetu, a ne od sveta, ko v sebi nosite bistvo krščanskega sporočila: ljubezen Očeta, ki rešuje. Ste v srcu sveta s srcem Boga. Vaša poklicanost vas usmerja k vsakemu človeku in njegovim najglobljim potrebam, ki pogosto ostajajo neizražene ali zakrite. V moči Božje ljubezni ste zmožni bližine in nežnosti. Tako se lahko od blizu dotikate drugega, njegovih ran in pričakovanj, njegovih vprašanj in stisk. Vaša poklicanost je v tem, da hodite ob vsakem človeku in postanete bližnji vsaki osebi, ki jo srečate. Kajti vaše ostajanje v svetu ni samo navadno sociološko stanje, temveč je teologalna resničnost, ki vas kliče k zavedanju in pozornosti, da opazite, vidite in se dotaknete mesa brata in sestre. Vaša poklicanost je po svoji naravi 'v izhodu', ne samo zato, ker vas vodi k drugemu, ampak tudi in predvsem zato, ker od vas zahteva, da prebivate tam, kjer prebiva vsak človek.

Člani svetnih ustanov ste kvas, ki lahko naredi dober kruh za vse. Tega so namreč mnogi lačni: poslušati stiske, želje, razočaranja, upanje, dati upanje mladim, pomoč ostarelim, odpirati poti v prihodnost, širiti ljubezen na vsakem kraju in v vsaki okoliščini. Pogumno hodite po poteh sveta, zavedajoč se pri tem, da je hoja, čeprav z negotovim in šepajočim korakom, vedno boljša od mirovanja, zaprtosti v lastna vprašanja ali lastni občutek varnosti. Misijonarska strast, veselje srečanja s Kristusom, ki vas spodbuja, da delite z drugimi lepoto vere, oddaljuje nevarnost, da bi ostali zablokirani v individualizmu. Misel, ki ponuja človeka kot tvorca samega sebe, vodenega samo z lastnimi izbirami in lastnimi željami, pogosto preoblečenimi v obleko navidezne lepote svobode in spoštovanja, spodkopava temelje posvečenega življenja, predvsem svetnega. Nujno je zatorej ponovno ovrednotiti občutek pripadnosti poklicu, ki ima ravno zato, ker ni postavljen na skupno življenje, svoje oporne točke v karizmi. Vi ste kot antene, pripravljene sprejeti zametke novosti, ki jih zbuja Sveti Duh, in lahko pomagate cerkveni skupnosti prevzeti ta pogled dobrega ter najti nove in pogumne poti za doseganje vseh. Revni med revnimi, a vedno z gorečim srcem. Nikoli nepremični, vedno na poti. Skupaj. In poslani, tudi ko ste sami, kajti posvečenje iz vas naredi živo iskro Cerkve. Vedno na poti s krepostjo, ki je krepost 'romarica': veselje!« (Papež Frančišek  udeležencem zasedanja italijanske konference svetnih ustanov, v Vatikanu, 10.5.2014)

Papež svetnim ustanovam: Da bi vedno šli onkraj, šli tja, kjer je v igri vse