»Najlepša hvala za vašo navzočnost. Rad bi vam spregovoril v angleščini, toda moja angleščina je tako revna, da vam ne bi mogel reči vse to, kar bi vam rad rekel, zato bom spregovoril v svojem materinem jeziku, španščini... Msgr. Miles bo prevajal. Najlepša hvala za razumevanje.
Za hojo za Jezusom je potrebno vstopiti skozi vrata, ki je on sam
Ko sem bral pismo sv. Pavla, se me je globoko dotaknilo: ‘Bog, ki je začel v vas dobro delo, bo to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa’ (prim. Flp 1,6). Gospod vas je vse izbral, nas je vse izbral… Nekega dne mi je rekel, če hočeš hodi za menoj. Torej postavili smo se za njim in začeli hoditi za njim. Toda On je za nas začel to pot, ne mi. V evangeliju beremo, da je bil nekdo, ki je hotel hoditi za Jezusom, a mu je Gospod rekel: ‘Ne.’ Za hojo za Jezusom Kristusom tako v duhovništvu kot v posvečenem življenju se vstopi skozi vrata. In ta vrata je Kristus. On kliče. On daje začetek, On daje delo. Če kdo hoče vstopiti skozi okno, to ne bo dobro. Prosim vas, če kdo od vaših prijateljev ali prijateljic pride skozi okno, ga objemite in mu razložite, da je zanj bolje, da gre in služi Bogu na drugačen način. Kajti delo, to delo, ki se ni začelo skozi vrata, ki je Jezus, ne bo pripeljano do konca.
To v nas spodbudi večjo zavest, kaj pravzaprav pomeni biti poklican. Ozrl se je name, izbral me je. Nagovarja me 16. poglavje preroka Ezekijela: ‘ko so te tujci zavrgli ob poti, sem prišel mimo, sem te očistil in te vzel s seboj’. To je delo, to je pot, ki jo je Gospod začel, ker nas je vzljubil. Morda je tudi kdo, ki ne ve, zakaj ga je Gospod poklical, a čuti, da ga je Gospod poklical. Naj bo miren, saj mu bo Gospod dal razumeti, zakaj ga je poklical. So nekateri, ki izberejo hojo za Gospodom zaradi kakšne koristi. Da, zaradi koristi. Spomnimo se Jakobove in Janezove matere. ‘Gospod, rada bi te prosila, ko boš razrezal torto, daj večja kosa mojima sinovoma, enega postavi na svojo desnico, drugega na svojo levico.’ To je skušnjava, da hodimo za Jezusom zaradi lastne ambicije, hlepenja po denarju, hlepenja po oblasti. Vsak od nas bo rekel, ko sem začel hoditi za Jezusom, mi to sploh ni prišlo na misel, toda drugi so ti namigovali in počasi, počasi se je naselilo v tvoje srce kot ljuljka. V življenju v hoji za Jezusom nikakor ni prostora za lastne ambicije, niti za bogastvo, niti za to, da postanem zelo pomembna oseba na svetu. Za Jezusom gremo vse do zadnje stopnice njegovega zemeljskega življenja, križa. Vse, za kar moraš poskrbeti, je, da greš skozi križ in potem se ti ni treba bati glede vstajenja.
Sedaj vam bom to povedal še bolj resno, saj Cerkev ni podjetje, ni nevladna organizacija. Cerkev je skrivnost. V tej skrivnosti Kristus vsakemu od nas pravi: 'Pridi.'Najbojasno. Tisti, kikliče, jeJezus. Vstopiseskozivrata, neskoziokno, insegrepopotizaJezusom. Povsemjasnoje:koJezuspokliče, nas šenerazglasizasvetnike. Ostanemo še vedno grešniki. Vprašam vas: je kdo tukaj, kakšen duhovnik, kakšna redovnica, redovnik, ki se ne čuti grešnega? Naj dvigne roko. Vsi mi smo grešniki. Najprej jaz sam in potem tudi vi. Toda naproti nam prihaja Jezusova ljubezen. ‘Bog, ki je začel v vas dobro delo, bo to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa’ (prim. Flp 1,6). To nas vodi v gotovosti, da nas Jezus ljubi. Se kdo spomni, kje je omenjeno v evangeliju, da je Jakob jokal? Se kdo spomni ali ne? Ne? Ali da je jokal Janez? Ne. Ali da je jokal kateri izmed apostolov? Samo eden. Evangelij pravi, da je eden jokal. Nekdo, ki je ugotovil, da je grešnik. Tako zelo je grešil, da je izdal Gospoda. In ko je to spoznal, se je zjokal. In potem ga je Jezus imenoval za papeža. Kdo naj razume Jezusa, to je skrivnost. Nikar ne nehajte jokati. Ko duhovniku, redovniku, redovnici presahnejo solze, v duši nekaj ni v redu. Jokati nad lastno nezvestobo, jokati nad bolečino sveta, jokati zaradi ljudi, ki so zavrženi, jokati zaradi pobitih otrok, zaradi stvari, ki jih ne razumemo, jokati takrat, ko se sprašujemo: Zakaj? Nihče od nas nima vseh odgovorov za to vprašanje. Nek ruski pisatelj se je spraševal, zakaj trpijo otroci. In vsakič, ko je srečal otroka z rakom, tumorjem ali z redko boleznijo, se je spraševal: Zakaj? Na to nimam odgovora. Samo gledam Jezusa. So situacije, ko jokam in gledam Jezusa na križu. To je edini odgovor za določene krivice, za določene bolečine, za določene situacije življenja. Sveti Pavel je rekel svojim učencem: ‘Spomnite se Jezusa Kristusa, spominjajte se Jezusa in to Križanega...’ (Papež Frančišek duhovnikom, redovnikom, redovnicam in semeniščnikom med srečanjem v Nairobiju, 26.11.2015)
Papež posvečenim osebam: Za hojo za Jezusom je potrebno vstopiti skozi vrata, ki je On sam (prvi del nagovora, ostala dva bosta kmalu)