Tukaj smo, ker imamo radi šolo
»Da, to srečanje je zelo dobro, ker je prisotna 'cela šola': majhni in veliki; učitelji in osebje, ki ne poučuje; učenci in starši; državne in nedržavne šole. Zahvaljujem se za vsa pričevanja, ki so pokazala, da je današnja prireditev 'za' in ne 'proti', da je praznovanje in ne pritoževanje. Dobro vemo, da so problemi in stvari, ki niso v redu, to vemo. Toda vi ste tukaj, mi smo tukaj, ker imamo radi šolo. Pravim 'mi', ker imam tudi jaz rad šolo, rad sem jo imel kot učenec, študent in kot učitelj. In kasneje kot škof. V škofiji Buenos Aires sem se pogosto srečeval s svetom šole.

Zakaj imam rad šolo?
Šolo imam rad, ker je sinonim odprtosti za resničnost. Tako bi vsaj moralo biti! Kadar ni tako, je potrebno nekoliko spremeniti nastavitve. Nimamo pravice, da bi se bali resničnosti. Hoditi v šolo namreč pomeni odpreti razum in srce za resničnost v vsem bogastvu njenih vidikov in razsežnosti. Če se je nekdo v šoli 'naučil učiti' – to je ta skrivnost – mu bo to ostalo za vedno in bo oseba, ki je odprta za resničnost. Tisti, ki morajo kot prvi ostati odprti za resničnost, so učitelji. Imeti morajo razum, vedno odprt za učenje. Spomnim se svoje učiteljice iz prvih razredov šole in  šolo imam rad tudi zaradi nje. Da, kajti če učitelj ni odprt, da bi se učil, ni dober učitelj in niti ni zanimiv; učenci razumejo, 'zavohajo', in pritegnejo jih profesorji, ki imajo odprto mišljenje, 'nedokončano', ki iščejo nekaj več. Ti s tako držo 'okužijo' tudi učence.

Drugi razlog, zakaj imam rad šolo, je ta, da je šola kraj srečanja. In sicer srečanja na poti, ne na parkirišču. To je v letih odraščanja bistvenega pomena, saj je kot dopolnilo družine. Ta je prvo jedro odnosov. Toda v šoli se socializiramo: srečujemo osebe, ki so drugačne od nas, drugačne po starosti, kulturi, izvoru, sposobnosti … Šola je prva družba, ki dopolnjuje družino. Zato je pomembno, da si nikoli ne nasprotujeta, ampak v medsebojnem spoštovanju sodelujeta. Kot pravi neki zelo lep afriški pregovor, je 'za vzgojo enega otroka potrebna cela vas'.

In še tretji razlog, zakaj imam šolo rad: ker nas vzgaja za resnično, dobro in lepo. Vzgoja ne more biti nevtralna. Ali je pozitivna ali je negativna; ali obogati ali osiromaši; ali omogoči rast osebe ali pa jo potlači, lahko jo celo pokvari. Lepši je poraz, ki je čist, kot pa umazana zmaga. Poslanstvo šole je, da razvije občutek za resnično, občutek za dobro in občutek za lepo. To se zgodi preko bogate poti z veliko sestavinami. Razvoj je namreč sad različnih elementov, ki delujejo skupaj. Tako kot se ob preučevanju Trga sv. Petra hkrati naučimo stvari o arhitekturi, zgodovini, religiji in tudi astronomiji; na ta način se naučimo, da razsežnosti resničnega, dobrega in lepega niso nikoli ločene, temveč vedno medsebojno prepletene. Če je nekaj resnično, je dobro in je lepo; če je lepo, je dobro in je resnično; če je dobro, je resnično in je lepo. In ti elementi skupaj nam omogočajo rasti in nam pomagajo ljubiti življenje tudi, kadar se počutimo slabo, tudi sredi problemov.

Prava vzgoja nas namreč odpira za polnost življenja. Poleg same vsebine se v šoli naučimo določenih navad in vrednot. V šoli naj bi prehodili pot, na kateri rastemo, rastemo v poznavanju treh jezikov, ki jih mora zrela oseba znati govoriti: jezika razuma, jezika srca in jezika rok. Mišljenje, čutenje in ravnanje se morajo ujemati. Zatorej si ne pustimo ukrasti ljubezni do šole!« (Papež Frančišek na srečanju z italijanskimi šolami na Trgu sv. Petra, 10.5.2014)

Srečanje papeža Frančiška z italijanskimi šolami: Tukaj smo, ker imamo radi šolo