Jezus umre

Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha. (Jn 19, 28-30)

Drugi odlomki, ko Jezus govori o žeji:

Jn 4, 1-29, Mt 25, 31-45, Jn 2, 1-12

Jezus tako kot hrano, tudi žejo povezuje z duhovno potrebo. Sam priznava svojo žejo pri srečanju s Samarijanko (Jn 4, 1-29) in na križu (Jn 19,28-30), vendar vedno v povezavi z duhovno platjo. Samarijanko spomni na njeno potrebo po Živi vodi, na križu pa izrazi svojo žejo, ko izpolnjuje svoje poslanstvo kot človek. Ko v Kani Galilejski spremeni vodo v vino, s tem ovrednoti darovanjsko ljubezen (Jn 2, 1-12).

Žeja je torej v duhovnem smislu hrepenenje po ljubezni (Ps 42,3). To pomeni biti žejen ljubezni in dajati ljubezen. Hrepenenje po ljubezni je osnovna človekova potreba in se kaže tudi telesno (Ps 63,2). Vsi si želimo objema, sočutja, nežnosti, bližine. Jezus nas torej uči, naj združimo žejo in potrebo po ljubezni in nanjo odgovarjamo.