'Živi Kruh, ki je prišel iz nebes'

»Evangeljski odlomek današnje nedelje (glej Jn 6,51-58) nam približa drugi del Jezusovega govora v shodnici v Kafarnáumu, po tistem, ko je s petimi hlebi kruha in dvema ribama nasitil veliko množico ljudi. Jezus se predstavi kot 'živi kruh, ki je prišel iz nebes' (glej Jn 6,58), kot kruh, ki daje večno življenje. In dodaja: 'Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta' (Jn 6,51). Ta prehod je odločilen, saj pri poslušalcih zbudi reakcijo. Med seboj začnejo razpravljati: 'Kako nam more ta dati svoje meso jesti?' (Jn 6,52). Ko znamenje razdeljenega kruha pride do svojega resničnega pomena, torej do darovanja sebe vse do žrtve, se pojavi nerazumevanje, pojavi se celo zavrnitev Njega, ki so ga le malo prej hoteli nositi na ramenih. Spomnimo se, da se je Jezus moral skriti, kajti iz njega so hoteli narediti kralja.

Vstopiti v občestvo z Jezusom

Jezus nadaljuje: 'Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi' (Jn 6,53). Tukaj se poleg mesa pojavi tudi kri. Meso in kri v svetopisemskem jeziku izražata konkretno človeštvo. Ljudje in tudi sami učence slutijo, da jih Jezus vabi, naj vstopijo v občestvo z Njim, naj 'ga jedo', njegovo človeškost, da bi z njim delili dar življenja za svet. To je vse kaj drugega kot zmage in slepila uspehov.

Evharistija – v naprej deležni večnosti

Ta kruh življenja, zakrament Kristusovega telesa in krvi, nam je zastonj podarjen pri evharistični gostiji. Ob oltarju najdemo to, kar nas duhovno nasiti in nas odžeja danes in za večnost. Vsakokrat ko se udeležimo svete maše, smo v določenem smislu v naprej deležni nebes na zemlji, kajti iz evharistične hrane, Jezusovega telesa in krvi, se učimo, kaj je večno življenje. Je živeti za Gospoda. 'Tisti, ki mene jé, bo živel po meni,' pravi Gospod (glej Jn 16,57). Evharistija nas oblikuje, da ne bi živeli samo zase, ampak za Gospoda in za brate. Sreča in večnost življenja sta odvisni od naše sposobnosti, da evangeljsko ljubezen, ki jo prejmemo v evharistiji, naredimo rodovitno.

Jezus nas spreminja od znotraj

Kakor takrat, Jezus tudi danes ponavlja vsakemu med nami: 'Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi' (Jn 6,53). Bratje in sestre, ne gre za materialno hrano, ampak za živi in poživljajoči kruh, ki nam sporoča sámo življenje Boga. Da bi imeli to življenje, se je treba hraniti z evangelijem in ljubeznijo bratov. Pred Jezusovim povabilom, naj se hranimo z njegovim telesom in njegovo krvjo, bi lahko začutili potrebo, da razpravljamo in se upiramo, kot so to storili poslušalci, o čemer govori današnji evangelij. Do tega pride, ko z naporom oblikujemo svoje življenje po Jezusovem, delujemo v skladu z njegovimi načeli in ne v skladu z načeli sveta. Ko se hranimo s to hrano, lahko vstopimo v popolno uglašenost s Kristusom, z njegovimi čustvi, z njegovim obnašanjem. Zato je zelo pomembno iti k maši, kajti prejeti obhajilo pomeni prejeti živega Kristusa, ki nas spreminja od znotraj in nas pripravlja za nebesa.

Devica Marija naj podpira naš namen, da bi bili v občestvu z Jezusom Kristusom, ko se hranimo z njegovo evharistijo, da bi tako postali razlomljen kruh za brate.«(Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 19.8.2018)

Papež o evharistiji: Prejeti živega Kristusa, ki nas spreminja

Poplave v Kerali. Papež Frančišek pozval k solidarnosti in molitvi