Izgubljeni sin.

Spomenik božjemu usmiljenju. Postavil ga je Kristus sam.

Literarna umetnina? Kako na lahko in hitro hočemo včasih odpraviti z velikimi evangeljskimi resnicami.

Zanimivo: moderni človek leta okoli psihologov in psihiatrov. Spoved pa je iz mode. Ponekod so celo spovednice vrgli iz cerkva.

V tem se razodeva zvodenelost krščanstva.

Velik je tisti, kdor sam poklekne v prah in pepel. V tem je ravno človekova veličina, da vzdrži ob resničnem spoznanju in priznanju lastne bede.

Pa naj bo kakršnakoli naša grehota.

Bog stegne roke k nam, če smo res slekli svojo narejenost vsaj pred seboj in pred njim.

Oče vedno čaka in vsakogar!

Kako velik je Bog v svojem usmiljenju!