Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

12. dan: Deliti poslanstvo

Ni odgovorov
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 years 1 week od tega
Pridružen: 17.03.2010
Slavim te, Oče, ki mi daješ vse, kar je tvoje.
JANEZ BOSKO
12. dan DELITI POSLANSTVO

Don Bosko je svoje življenje posvetil revnim fantom, ki jih je našel na ulicah Torina. Pričeval jim je o Bogu Očetu tako, da je bil sam njihov oče. Slednjič pa je vabil tudi njih, da rastejo v očete za druge. Z njimi je namreč želel deliti tudi svoje poslanstvo. Prisluhnimo zadnjemu delu njegove zgodbe.
Don Bosko se je ob pogledu na vedno večjo množico trpeče in zanemarjene mladine počutil nemočnega. Ko je nekoč premišljeval o tem, je v videnju zagledal Marijo, ki ga je popeljala na čaroben vrt. Tam je bilo čudovito stebrišče, ki so ga obdajali cvetni grmi v polnem razcvetu. Tudi pot je bila posuta z rožami. Marija ga je spodbudila, naj se sezuje in stopi na pot. Rad se je sezul, saj ni hotel poškodovati rož, a kmalu je spoznal, da se pod njimi skrivajo ostri trni. Moral se je ustaviti. Pogledal je Marijo in ji rekel: »Moral se bom obuti.« »Seveda,« mu je odgovorila, »potreboval boš močne čevlje.« Obul se je in spet nadaljeval pot, pri tem pa opazil, da ga spremljajo tudi nekateri prijatelji. Pot so še naprej krasile rože, ki so se v kitah in vencih spuščale nadenj. Začel se je spotikati ob veje, večkrat je padel. Trni so bili ostri in bilo jih je mnogo. Slišal je, kako so nekateri govorili: »Življenje don Boska je posuto z rožami, vse mu uspeva.« Niso opazili, da mu krvavijo dlani, roke, celo telo. Mnogi so mu začeli slediti, ker jih je premamilo čudovito cvetje, ko pa so opazili trnje, so se ustavili in kričali: »Prevarani smo bili.« Don Bosko je sam nadaljeval pot, pri tem pa se oziral k Mariji. »Ali moram res popolnoma sam prehoditi to pot?« Kmalu je bil potolažen. Zagledal je skupino duhovnikov, klerikov in laikov, ki so mu dejali: »Vsi smo tvoji. Pripravljeni smo iti za teboj.« Skupaj so se podali naprej. Niso vsi zdržali, a vendarle ni bil več sam. Po dolgi in mučni hoji so shujšani ter okrvavljeni prispeli na čudovit vrt. Zapihal je veter, ki jih je vse ozdravil, Marija pa je rekla: »Vedi, da pomeni pot, ki si jo prehodil med rožami in trnjem, skrb, ki jo moraš imeti za mladino. Hoditi boš moral s čevlji odpovedovanja. Trnje pomeni ovire, trpljenje, neprijetnosti, ki vas bodo prizadevale. Vendar ne izgubite poguma. Z ljubeznijo in odpovedjo boste vse premagali in prišli do rož brez trnja.«
Leta 1859 je Don Bosko ustanovil redovno družbo za službo revni mla- 29 dini, ki je dobila ime salezijanci. S sodelovanjem sv. Marije Mazzarello je leta 1872 osnoval še žensko vejo salezijanske družbe hčera Marije Pomočnice. Za časa svojega življenja je odprl svoje vzgojne zavode tudi v sosednji Franciji in Španiji. V več skupinah je poslal nad sto salezijanskih misijonarjev v Južno Ameriko, v Patagonijo, na skrajni jug Argentine. Od dela izčrpan je v 73. letu življenja 31. januarja 1888 umrl v Torinu.
Od leta 1901 so salezijanci prisotni tudi v Sloveniji. Organizirani so v 10 redovnih skupnostih. Posvečajo se delu z mladimi s ciljem, da bi le-ti postali dobri kristjani in pošteni državljani. Svoje poslanstvo opravljajo na različnih področjih: župnije, šole, dijaški in študentski domovi, mladinski centri, oratorij, socialno področje, področje družbenega obveščanja ter misijoni.

* * *

Z današnjim šmarničnim branjem zaključujemo zgodbo o življenju in delu svetega Janeza Boska. Ob njej smo premišljevali o velikodušni ljubezni Boga Očeta, ki nas vabi, da ga tudi sami posnemamo v darovanju. Marijina priprošnja naj nam pomaga, da bomo zmogli v vsem, kar smo in imamo, prepoznati Božji dar in bi iz tega rasla naša pripravljenost za darovanje.

NALOGA: Pogovorite se, če ste v življenju kdaj doživeli kaj težkega, napornega, neprijetnega. Lahko tudi v tem prepoznate Božji dar?