Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

13. dan: Oče čaka

Ni odgovorov
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 years 1 week od tega
Pridružen: 17.03.2010
Slavim te, Oče, ki me potrpežljivo čakaš in se veseliš moje vrnitve.
IGNACIJ LOJOLSKI
13. dan OČE ČAKA


Naslednja lastnost Boga Očeta, o kateri bomo premišljevali v šmarničnem branju, je potrpežljivost, s katero nas čaka, kadar se kot izgubljeni sin oddaljimo od Njega. Pri tem nam bo v pomoč zgodba svetega Ignacija Lojolskega. V prvem delu bomo slišali, kako potrpežljivo je Bog pripravljal pot njegovega spreobrnjenja in čakal na njegov odgovor. Prisluhnimo zgodbi.
Ignacijeva življenjska pot se je začela leta 1491 na gradu Lojola na severovzhodu Španije. Bil je najmlajši izmed dvanajstih otrok podeželskega plemiča. Pri krstu je dobil ime Inigo. Bil je deležen dvorne vzgoje in izobrazbe. Oče ga je skušal usmeriti v duhovniški poklic, Inigo pa je sanjaril o tem, kako bo nekoč postal znamenit vojak, ki bo s svojo slavo očaral dvorne dame.
Leta 1517 je začel služiti vojsko. Postal je oficir podkralja Navarskega in Pamplonskega. Izkazal se je za neustrašnega bojevnika. Vojaško življenje mu je ugajalo, vendar pa ga je v bitki za Pamplonijo zadela topovska krogla in mu zdrobila kost pod desnim kolenom. Njegova vojaška kariera se je tako končala. Sledila je vrnitev na domači grad in dolgo obdobje okrevanja. Inigo je prosil, naj mu prinesejo viteške romane, s katerimi si je želel krajšati čas. Namesto teh pa so mu v roke dali življenjepise svetnikov. Njihove zgodbe so ga pritegnile, saj so govorile o pogumu in junaškem služenju Nebeškemu kralju. Navdušil se je za svetost in preplavila ga je želja, da bi jih posnemal.
Po okrevanju je zapustil domači grad z namenom, da poroma v Sveto deželo. Ustavil se je v znamenitem romarskem svetišču Montserrat, kjer je opravil dolgo spoved, potem pa Mariji izročil svoj viteški meč. Leto dni je preživel v samoti. Veliko je molil in premišljeval o svoji burni preteklosti. Zanimalo ga je, kakšne načrte ima Bog za njegovo prihodnost. Želel mu je služiti, zato je začel poučevati katekizem in pomagati v bližnji bolnišnici. V tem času so v njem dozorela mnoga duhovna spoznanja, ki jih je zapisoval in so kasneje izšla v knjižici Duhovne vaje. Skozi globoko duhovno izkušnjo je doživel spreobrnjenje.
Spokorniška pot pa ga je vodila v služenje. Želel se je kar najbolje pripraviti na svojo službo v Cerkvi, zato se je zavzeto lotil študija filozofije in teologije. Študiral je na univerzi v Barceloni, Alcali, Salamanci in Parizu. V tem času si je Inigo spremenil svoje ime v latinsko »Ignatius de Loyola«. Korenina tega imena je beseda »ignis«, ki pomeni ogenj. In Ignacij je v sebi res čutil ogenj. Gorel je v želji, da bi kar najbolj služil Bogu. Tudi znanje, ki ga je pridobil, je želel uporabiti izključno zato, da bi z njim lažje pomagal dušam. S študijem, skromnostjo, uboštvom in čistostjo se je tako pripravljal na svojo službo v Cerkvi. Še vedno pa ni vedel, kam ga Gospod kliče in kakšno je njegovo poslanstvo.

* * *

Bog nas čaka, medtem ko načrtujemo svoje življenje in si domišljamo, da lahko živimo tudi brez Njega. Nič ni v naših rokah. Načrti se lahko v hipu zrušijo v prah in v tej negotovosti je brez vere v Boga Očeta nemogoče zdržati. Nekateri začnejo zato mrzlično skrbeti, da bi zavarovali svojo prihodnost in se pripravili, če bi šlo kaj narobe. Drugi pa živijo iz dneva v dan, da bi užili, kar se užiti da, saj nikoli ne veš, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Življenje odteka, postajamo sužnji strahu ali užitka. Bog pa čaka. Zakaj hočemo biti sami, ko pa na nas čaka Oče, ki nas želi skozi življenje voditi za roko? Marijina priprošnja naj nam pomaga spoznati, da ga potrebujemo.

NALOGA: Z molitvijo Oče naš se Bogu zahvalite, da vas vedno spremlja in ga prosite, da bi svoje načrte zmogli izročati Njemu.