Razgovor – dialog rečemo moderno.

Saj so bile napisane temeljite razprave o tem. Ni iznajdba koncila, pač pa je koncil dal pobudo, da danes Cerkev išče stike z vsem svetom. Zato so nastala tajništva: za zedinjenje kristjanov, za nekristjane, za neverne.

Danes iščemo skupne, stične točke, da se sploh moremo pogovarjati.

Kolikokrat pa nastaja neko nenaravno razpoloženje: da se hočemo in znamo pogovarjati z nekatoličani ali celo z nekristjani, ne znamo pa se pogovarjati med seboj.

Pojav, ki je v mnogih družinah: drugod sama dobrota in ljubeznivost, v domači hiši pokora za vse.

Pa je potreben dialog predvsem med svojimi.

Tako ostajamo pri besedi. Vsi smo pri nedeljski maši, a vendarle se razkrajamo v skupine in skupinice in se med seboj prepiramo, namesto da bi se pogovarjali kot resnični bratje v Kristusu.

Največja težava je ta: ne znamo poslušati, ne potrudimo se razumeti. Tako se vse spreminja v monolog in prepir.

Morda bi nas rešilo eno spoznanje: pred vsakim resničnim dialogom je treba moliti in prositi iskreno: Pridi, Sveti Duh!

In morda še praktičen sklep: če se ne znam pogovarjati, je bolje, da molčim.