Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Bog zmaguje v porazu

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 days 3 hours od tega
Pridružen: 13.01.2011

Jezus svobodno daje svoje življenje

»Na sredini velikonočnega tedna nam liturgija govori o Judovem izdajstvu. Juda je šel k velikim duhovnikom in se pogajal, da bi jim izročil svojega Učitelja. Jezus ima v tem trenutku svojo ceno. Ta dramatični prizor zaznamuje začetek Kristusovega trpljenja, boleče poti, ki jo izbere v absolutni svobodi. Sam jasno pravi: 'Jaz dam svoje življenje … Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem' (Jn 10,17-18). Z izdajstvom se začne pot ponižanja in izničenja, ki jo Jezus prehodi do konca.

 

V Jezusovem trpljenju je trpljenje vsega človeštva
Popolno ponižanje Jezus doseže s smrtjo na križu. Gre za najhujšo obliko smrti, ki je bila namenjena samo sužnjem in zločincem. Jezusa so imeli za preroka, a umrl je kot zločinec. Ko gledamo Jezusa v njegovem trpljenju, vidimo kot v ogledalu tudi trpljenje vsega človeštva in najdemo božji odgovor na skrivnost zla, bolečine in trpljenja. Velikokrat doživljamo grozo ob zlu in bolečini, ki nas obkrožata in se sprašujemo, zakaj Bog to dopušča. Za nas je globoka rana videti trpljenje in smrt, predvsem najbolj nedolžnih. Ko vidimo trpeti otroke, je to rana v srcu. Je skrivnost zla. V tem tednu glejmo Križanega, poljubljajmo njegove rane, saj je nase vzel vse človeško trpljenje.

 

Bog zmaguje v porazu
Pričakujemo, da bo Bog v svoji vsemogočnosti premagal krivico, zlo, greh in trpljenje s sijajno nebeško zmago. A Bog nam pokaže na ponižno zmago, ki se iz človeškega vidika zdi kot poraz. Lahko rečemo, da Bog zmaguje ravno v porazu. Božji Sin se namreč na križu pokaže kot poražen človek: trpi, izdan je, zasramovan in na koncu umre. Jezus dovoli, da se zlo znese nad njim, in ga vzame nase, da bi ga premagal. Njegovo trpljenje ni spodrsljaj. Njegova smrt – tista smrt – je bila zapisana. Glede tega nimamo prave razlage, gre za presenetljivo skrivnost, skrivnost velike ponižnosti Boga. 'Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina' (Jn 3,16). Več premišljujmo o Jezusovem trpljenju ter si priznajmo: to je storil zame! Tudi če bi jaz bil edina oseba na svetu, bi Jezus sprejel to trpljenje, sprejel bi ga zame.

 

Noč je najtemnejša tik preden se začne jutro
Ko se zdi, da je vse izgubljeno, ko ni več nikogar, kajti 'udarili bodo pastirja, vse ovce črede pa se bodo razkropile' (Mt 26,31), takrat posreduje Bog z močjo vstajenja. Jezusovo vstajenje ni srečen konec lepe pravljice, ni srečen konec nekega filma, ampak je poseg Boga Očeta, kjer se lomi človeško upanje. V trenutku, ko se zdi vse izgubljeno, v trenutku bolečine, ko človek želi sestopiti s križa, takrat je trenutek, ki je najbližji vstajenju. Noč je najtemnejša tik preden se začne jutro, preden se začne svetloba. V najtemnejšem trenutku poseže Bog.

 

Poljubimo križ in recimo: 'Hvala, Jezus! Hvala Gospod!'
Jezus, ki je izbral hojo po tej poti, nas kliče, da mu sledimo po isti poti ponižanja. Ko v določenih trenutkih življenja ne najdemo izhoda iz naših težav, ko se pogrezamo v najtemnejšo noč, je to trenutek našega popolnega ponižanja in izničenja, je ura, ko doživljamo, da smo krhki in grešniki. In ravno v tem trenutku ne smemo zamaskirati našega poraza, ampak se zaupno odpreti za upanje v Boga, kot je to storil Jezus. V tem tednu vzemimo v roke križ in ga mnogokrat poljubimo ter recimo: 'Hvala, Jezus! Hvala, Gospod!'« (Papež Frančišek med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 16.4.2014)

 

 

 

Papež med splošno avdienco o Kristusovem popolnem izničenju: Bog poseže v najtemnejši trenutek