Tri vrste preganjanj
»Berilo iz Druge knjige Makabejcev govori o Eleazarjevem mučeništvu (glej 2 Mkb 6,18-31). Obstajajo tri temeljne vrste preganjanj: versko preganjanje; versko-politično preganjanje – kot na primer vojna v 30-ih letih ali noč svetega Bartolomeja; in preganjanja čiste kulturne narave – ko pride nova kultura, ki hoče vse narediti novo in trg očistiti vseh tradicij, zgodovine in tudi vere nekega naroda. In pred to zadnjo vrsto preganjanj se znajde Eleazar, ki je obsojen na smrt zaradi zvestobe Bogu.

Vsiliti nove institucije
Svetopisemski odlomek o kulturnem preganjanju iz Druge knjige Makabejcev se je bral že med včerajšnjim bogoslužjem. Pod oblastjo Antioha Epifána je del ljudstva naredil zavezo z neverniki, da bi bili bolj moderni. Šli so h kralju in ga pregovorili, naj uvede poganske institucije. Ne idej ali bogov, ampak institucije. Na ta način to ljudstvo, ki je zraslo ob Gospodovi postavi, vpelje novo kulturo, nove institucije, ki trg očistijo vsega: kulture, vere, postave. Vse je na novo. Ta modernost je prava ideološka kolonizacija, ki želi Izraelskemu ljudstvu vsiliti to eno in edino navado, na osnovi katere se vse počne. Ne obstaja več svoboda za druge stvari. Nekateri so to sprejeli, ker se jim je zdelo dobro, da so kakor drugi. Tako se odstrani izročila in ljudstvo začne živeti na drugačen način.

Pokvarjena korenina
A da bi ubranili prave običaje ljudstva, se nekateri tudi uprejo, kakor se je Eleazar, dostojanstven in zelo spoštovan mož. Ravno o teh mučencih, o teh junakih govori Knjiga Makabejcev. Preganjanje, ki izvira iz ideološke kolonizacije, vedno poteka na ta način – uničuje, vse naredi enako, ni zmožno trpeti razlik. Tukaj je ključna beseda 'grešna, pokvarjena korenina', kar je Antioh Epifán, korenina, ki z oblastjo omogoči, da med Božje ljudstvo vstopijo in rastejo nove, poganske, posvetne navade.

To je pot kulturnih kolonizacij, ki na koncu preganjajo tudi vernike. Ni nam treba iti preveč daleč, da bi videli nekaj primerov. Pomislimo na genocide prejšnjega stoletja, kar je bila kulturna stvar: 'Vsi enaki, in tisti, ki nimajo čiste krvi, ven.' Vsi enaki, ni prostora za razlike, ni prostora za druge, ni prostora za Boga. To je pokvarjena korenina. Pred temi kulturnimi kolonizacijami, ki se rodijo iz pokvarjenosti ideološke korenine, Eleazar sam postane korenina. Eleazar umre, medtem ko misli na mlade in jim pusti plemenit zgled: dá življenje; iz ljubezni do Boga in postave postane korenina za prihodnost. Pred tisto pokvarjeno korenino, ki povzroča ideološko in kulturno kolonizacijo, imamo to drugo korenino, ki daje življenje za prihodnost.

Novosti je treba razločevati
Kar je prišlo iz Antiohovega kraljestva, je bila novost. Niso vse novosti slabe. Pomislimo samo na evangelij, na Jezusa, ki je prav tako novost, a znati je treba razločevati. Novosti je treba razločevati. Je novost od Gospoda? Prihaja od Svetega Duha? Prihaja iz korenine Boga? Ali pa je novost, ki prihaja iz pokvarjene korenine? Prej je bil greh, ni se smelo ubijati otrok, danes pa se jih lahko, ni več noben problem. To je pokvarjena novost! Včeraj so razlike bile jasne, kakor jih je naredil Bog, stvarstvo smo spoštovali. Danes pa smo nekoliko moderni. Stvari niso preveč drugačne. In tako se naredi neko mešanico stvari.

Edino zdravilo – pričevanje, mučeništvo
Božja novost se nikoli ne gre pogajanj, ampak daje rast in gleda v prihodnost. Ideološke in kulturne kolonizacije gledajo samo na sedanjost, zanikajo preteklost in ne gledajo v prihodnost. Živijo v trenutku, ne v času. In zato nam ne morejo ničesar obljubiti. S to držo, da bi vse naredile enako in odstranile različnost, povzročajo greh najgršega preklinjanja Boga stvarnika. Vsakokrat, ko pride do kulturne in ideološke kolonizacije, se greši proti Bogu stvarniku, kajti spremeniti se želi stvarstvo, kakršno je On ustvaril. In proti temu dejstvu, ki se je skozi zgodovino zgodilo veliko krat, obstaja samo eno zdravilo: pričevanje, torej mučeništvo.

Pričevanje, ki postane obljuba rodovitnosti
Eleazar namreč pričuje z življenjem in misli na dediščino, ki jo bo pustil s svojim zgledom: 'Jaz živim na ta način. Pogovarjam se s tistimi, ki mislijo drugače, a moje pričevanje je takšno, v skladu z Božjo postavo.' Eleazar ne zapušča denarja ali kaj drugega, ampak misli na prihodnost, na dediščino svojega pričevanja, na pričevanje, ki mora za mlade postati obljuba rodovitnosti. Postane torej korenina, ki daje življenje drugim. Želim si, da bi nam Eleazarjev zgled pomagal v trenutkih zmedenosti pred kulturnimi in duhovnimi kolonizacijami, ki nam jih ponujajo danes.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.11.2017)

Papež med jutranjo sveto mašo: Ideološke kolonizacije ne trpijo nobene razlike

Sveti oče med oddajo Očenaš: Če smo odprti Gospodu, nam bo uspelo izpolniti Božjo voljo

Video sporočilo papeža Frančiška pred apostolskim potovanjem v Bangladeš