Ob preprosti igrici smo letos spregovorili o naših hrepenenjih, ki jih more uresničiti samo Bog.

Prizor se odvija ob mizi. Mama briše mizo. Tata bere časopis, Jana na tleh lista katalog igrač. Tine se igra s telefonom. Anja pa bere.

Jana: Mama, kdaj mi boš kupila tole punčko, ki govori? Vstane in pokaže mami katalog Že eno leto si je želim! Prijateljice v vrtcu jo že imajo!

Tine: Jaz bi pa nov telefon. Vstane in gre do tata, ter mu v časopisu pokaže, kakšnega si želi. Glej, ta je super. S tem lahko snemaš pod vodo!

Mama: Pa mislite, da res vse to potrebujete?

Tata: Ko smo že pri željah … lahko še jaz povem svojo? Jaz pa bi se rad končno malo odpočil. Ne vem, kako bom zdržal pri polnočnici, mogoče bi pa letos raje ostal doma. Res sem utrujen.

Anja: O, jaz pa bi že šla k polnočnici, le da ne bi bilo treba spremljati zborčka! Tako si želim, da bi lahko enkrat v miru in brez obveznosti spremljala mašo.

Mama: preudarno in počasi …  mislim, da se moramo pogovoriti … Danes je sveti večer, rojeva se Jezus, mi pa razmišljamo, kaj nam manjka. Pa če bi poskusili raje pomisliti, kaj bi pa bilo, če bi se nam želje, ki smo jih našteli, zares uresničile?

Jana: O, super bi bilo! Če bi dobila punčko, bi lahko v vrtcu pokazala, kako govori in potem bi se lahko z njo igrale.

Mama: Pa misliš, da bi veselje trajalo neskončno dolgo?

Jana: Ja, bi.

Mama: Bodi poštena, saj veš, kako je z igračami. Ko so nove, so zanimive, potem pa … jih počasi pozabimo.

Jana: No, ja , to je res …

Mama: Mislim, da enako velja za vse … tudi zate Tine. Tudi sedanjega telefona si bil vesel … zdaj pa bi že rad novega. Vidiš, da nam te stvari ne prinašajo trajnega veselja? In tudi ti, Andrej, pomisli, če bi bil res zadovoljen, če bi izpustil polnočnico. Te ne bi grizlo, da si zamudil Jezusovo rojstvo? 

Tata: malo pomisli … Ne, imaš prav, utrujen sem, a če bi ostal doma, ne bi bil zadovoljen.

Mama: Ali ti, Anja, pomisli … Če ne bi igrala, bi veliko ljudi prikrajšala za lepoto božičnih pesmi. Tudi skozi glasbo se Bog dotika ljudi, tvoja vloga je pomembna!

Anja: zamišljeno Na to res nisem pomislila … Prav imaš … Take vloge sem pa vesela!

Tine: Mama, zdaj me že prav strašiš. Bi nam rada povedala, da so vse želje, ki jih imamo, brez zveze in da si ne smemo ničesar želeti?

Mama: Ne, sploh ne … se nasmehne in prime Tineta za ramo Želje in hrepenenja nam je dal Bog in so dobra. V nas je posadil neskončno željo po nečem boljšem. Zato kupujemo in kupujemo, se zatekamo k temu ali onemu razvedrilu, si želimo, da bi imeli mir … A vse to nas pušča prazne, saj v resnici hrepenimo po Bogu, po njegovi bližini!

Tata: Ko smo sedaj govorili, sem se spomnil, da v cerkvi postavljajo jaslice, ki so zelo povezane z željami, o katerih smo govorili.

Tine: Tudi jaz sem jih videl. Prikazujejo Heroda, ki je dal pomoriti nedolžne betlehemske otroke in Herodiado, ki je leta pozneje dosegla, da so umorili Janeza Krstnika. Ne vidim pa povezave z našimi željami.

Tata: Govorili smo o naših željah, in glej tudi Herod in Herodiada sta jih imela. Ker sta za vsako ceno hotela potešiti hrepenenja že na zemlji, sta prišla tako daleč, da sta morila nedolžna življenja. Herod si je želel moči, novorojeni kralj mu je bil v napoto. Želel ga je odstraniti, tako pa pomoril nedolžne otroke. Herodiada pa si je želela užitka. Z zvijačo je dosegla, da so obglavili Janeza Krstnika, ki je opozarjal na njen greh.

Mama: Kaj mislite, sta se potem dobro počutila, ko sta dosegla to, kar sta želela?

Jana: Gotovo ne.

Mama: No, tu se skriva odgovor tudi za nas. Če bomo znali živeti s tem, da nam vedno nekaj manjka, in ne bomo kot Herod in Herodiada za vsako ceno želeli potešiti svojih želja, bomo lahko odprti za Boga in nas bo vedno vleklo k njemu.

Tata: To pa ni lahko, kajne? Kaj ko zmolili k Jezusu, ki se danes rojeva za nas, da bi znali tako živeti?

Vsi: Seveda, dajmo. Prižgejo sveče na adventnem venčku in skupaj s cerkvijo zmolijo Oče naš.

Jana: Mama, a se bo Jezus kmalu rodil?

Mama: Kmalu. Odpravimo se sedaj skupaj v cerkev, da ga počastimo.

Zapustijo dom in se s svečkami odpravijo na krajšo pot po cerkvi, nato dospejo do jaslic.

Angeli naznanijo rojstvo Jezusa

Ko prispejo pred jaslice pokleknejo in odložijo svečke.

Med pesmijo se družini pri jaslicah s svečkami v rokah pridružujejo še druge družine.