Jaslice in božičnica 2018
Nocoj se spominjamo Jezusovega rojstva. To je praznik miru in veselja. Praznujemo ga v krogu družine ali skupnosti, s skupnimi obedi, pogovori in molitvijo. Običajno se spomnimo na osamljene in zapuščene ljudi ter darujemo v dobrodelne namene. Božič v nas prebuja hrepenenja po bližini, miru, veselju in ljubezni. O tem nam pripoveduje božična zgodba.
Kakor smo razmišljali v adventnem času, je božična zgodba niza pred nas preproste temelje vsakega odnosa in vsake skupnosti. Spoznavali smo, da je pozdrav tako pomemben, pa nam je včasih težko pozdraviti, da je pomembno, da znamo prositi in se zahvaliti, pa nam je večkrat odveč. In kako pomembno je, da se znamo opravičiti in oprostiti. Vse to so preproste skrivnosti božične zgodbe. Prisluhnimo ji in se potopimo v lepoto betlehemskega dogodka.
ANGELOVO OZNANJENJE MARIJI
Bog je poslal angela Gabriela k Mariji v mesto Nazaret. Rekel ji je: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Marija se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je povedal, da bo spočela in rodila sina. Marija je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.
Angel pozdravi Marijo, pravzaprav ji prinese Božji pozdrav. Bog se Marije veseli in želi biti z njo, zato s pozdravom stopi v njeno življenje
Meni pa je včasih že pozdraviti težko. Ko sem ves zaspan in stopim v kuhinjo, ali pa ko sem slabe volje. Vendar, ker imam druge rad in niso krivi za mojo utrjenost ali slabo voljo, se potrudim in na glas rečem: »Dober dan!«. Kadar to zmorem je dan res lepši.
POZDRAV je začetek božične zgodbe.
MARIJA OBIŠČE ELIZABETO
Marija se je odpravila na obisk k teti Elizabeti. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav je rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« Marija se je razveselila Elizabete in s hvalnico slavila Gospoda. Skupaj sta živeli približno tri mesece, potem pa se je Marija vrnila na svoj dom.
Marija in Elizabeta se veselita. Skupaj živita in delata tri mesece. Hvaležni sta za vse, kar jima je Bog storil.
Kako samoumevno se mi zdi, da zvečer pridem domov in ležem v toplo posteljo. Malokrat pomislim, da bi se za to zahvalil. Še več težav pa mi dela hvaležnost takrat, ko stvari ne gredo po mojih načrtih; ko zbolim ali mi gre drugi na živce. Toda v resnici je vse dar, tudi bolezen in moj bližnji.
Marija SE VESELI in je HVALEŽNA tudi takrat, ko ni po njeno.
JEZUSOVO ROJSTVO
Ko je Jožef izvedel, da je njegova zaročenka noseča, je bil potrt. Bil je pravičen mož in je ni želel osramotiti. Razmišljal je, kaj na stori. V sanjah se mu je prikazal Gospodov angel in mu rekel: »Ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Jožef se je zbudil in storil, kakor mu je dejal angel.
Nekaj časa pozneje je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Marija in Jožef sta morala v Betlehem. Ko sta prispela, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. Z Jožefom sta zaskrbljena iskala prenočišče, a vsi, ki sta jih prosila, so le zmajevali z glavami. Nazadnje jima je nek gostilničar ponudil skromen hlevček.
Marija in Jožef prosita. Jožef prosi, da bi prav ravnal, ko izve, da je Marija noseča. Oba skupaj prosita za prenočišče po betlehemskih ulicah. Prosita in ne zahtevata. Čeprav se stvari ne odvijajo tako, kot bi želela, Marija in Jožef zaupata, da Bog vse prav dela.
V naši družini drug drugega prosimo veliko stvari. Otroci prosijo za sladkarije, mož ženo, da mu zlika srajco, žena moža, da bi šla skupaj na sprehod. Pri večerni molitvi tudi Boga prosimo za mnogo lepih reči: za zdravje, za dobro oceno, za višjo plačo, za razumevanje. Vsega ne dobimo, a nismo užaljeni. Trudimo se iskreno prositi in sprejeti, da naša prošnja ni uslišana.
Marija in Jožef PROSITA in se ne jezita, ker ne dobita tistega, kar želita.
PASTIRJI IN ANGELI
V okolici Betlehema so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in jim rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.« Pastirji so se odpravili v Betlehem in našli vse tako, kot so povedali angeli: Marijo, Jožefa in dete, ki je spalo v jaslih. Povedali so, kaj se jim je zgodilo. Marija je vse njihove besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. Pastirji pa so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli.
Čeprav sta Marija in Jožef utrujena iskala prenočišče, je bil betlehemski hlevček poln miru in veselja. Angeli so prepevali, dete je spalo v jaslih, pastirji so prihajali in poklekali pred Jezusom, Marija je v tihoti premišljevala o besedah pastirjev.
Po napornem dnevu je pri nas doma kot v panju. Vsak brenči po svoje, nemiren in utrujen. Otroka se skregata zaradi igrače, z možem pa zato, ker so obleke spet na kavču in ne v omari. Komaj čakam, da gremo spat, da bo mir. Takrat pa se spomnim. Ne, usedli se bomo na kavč in si povedali, kje smo bili čez dan in kaj smo počeli. Oprostili bomo drug drugemu in se zadovoljni ter v miru odpravili počivat.
Marija in Jožef OPROSTITA ljudem, ki ju niso sprejeli v svoj dom. Zato sta v hlevčku mirna in srečna.
Božična zgodba se začne s POZDRAVOM. Marija nato obišče Elizabeto in skupaj se ZAHVALJUJETA za vse, kar jima je Bog storil. Ko Marija prispe domov in se razve, da je noseča, Jožef PROSI Boga, da bi se prav odločil. Potem skupaj odrineta na pot in v Betlehemu PROSITA za prenočišče. Na koncu OPROSTITA vsem, ki ju niso sprejeli, in srečna povijeta dete v skromnem hlevčku.
Skrivnost betlehemskega hlevčka se skriva:
- v POZDRAVU, s katerim stopim v svet drugega,
- v HVALEŽNOSTI za načrt, ki ga ima Bog z menoj,
- v ISKRENI PROŠNJI, da bi prav živel in
- v ODPUŠČANJU napak sebi in drugim.
Božična zgodba je zgodba o domu, po katerem hrepenimo. Naj nas opogumlja, da bomo vsak dan s pozdravi, hvaležnostjo, iskrenimi prošnjami in odpuščanjem ustvarjali vzdušje miru in sreče v naših domovih.