»Navdušenje in praznično ozračje, ki ju znate ustvariti, sta nalezljiva… Mladi ste odprti za upanje in želite polnost, želite dati smisel svoji prihodnosti in svojemu celotnemu življenju, želite zaslutiti hojo, ki je za vsakega najbolj primerna, ter izbrati pot, ki vam bo prinesla vedrino in človeško uresničitev. Za mlade je pomembno, da hodite proti cilju, da se ne zaustavite ali krožite na mestu. Mladi po eni strani iščete to, kar zares šteje, kar ostaja trdno v času in je dokončno; iščete odgovore, ki razsvetljujejo vaše misli in ogrevajo srce, ne samo za kratek čas, ampak za vedno. Po drugi strani pa doživljate velik strah, da bi se zmotili, da bi se preveč vpletli v stvari; doživljate skušnjavo, da bi vedno pustili odprto majhno pot za pobeg, ki bi po potrebi lahko vedno odprla nove možnosti.
Sodobna družba in njeni prevladujoči kulturni modeli (kultura provizoričnega) ne zagotavljajo naklonjenega ozračja za trajne življenjske izbire s trdnimi vezmi, zgrajenimi na skali ljubezni in odgovornosti, ampak prej na pesku trenutnih čustev. Želja po individualni avtonomiji je potisnjena do te točke, da se vedno vse postavi pod vprašaj in se z lahkoto razdrobi pomembne in dolgoročno premišljene izbire. To povečuje površinskost pri prevzemanju odgovornosti, kajti v globini duše se jih obravnava kot nekaj, od česar se je mogoče osvoboditi.
Pa vendar, človeško srce hrepeni po velikih stvareh, po pomembnih vrednotah in globokih prijateljstvih, po odnosih, ki se skozi življenjske preizkušnje krepijo, ne pa trgajo. Človek hrepeni, da bi ljubil in bil ljubljen. To je človekovo najgloblje hrepenenje in tudi dokončno. Kultura provizoričnega ne povzdiguje naše svobode, ampak nam jemlje našo resnično usodo, resnične in pristne cilje … Ne dopustite si vzeti želje, da bi v svojem življenju gradili velike in trdne stvari! Ne zadovoljite se z majhnimi cilji! Dihajte srečo, imejte pogum, pogum, da izstopite iz sebe in v polnosti zastavite svojo prihodnost skupaj z Jezusom.
A sami tega ne moremo storiti. Pred pritiskom dogodkov in mode sami ne bomo nikoli uspeli najti prave poti. In četudi jo najdemo, ne bomo imeli zadostne moči za vztrajanje, za spoprijemanje z vzponi in nepredvidenimi ovirami. Jezus nas vabi: 'Če hočeš … hodi za menoj.' Samo skupaj z Jezusom, ko ga molimo in mu sledimo, najdemo jasnost pogleda in moč, da gremo naprej. On nas ljubi dokončno, dokončno nas je izbral, dokončno se je daroval za vsakega med nami. Je naš zagovornik in starejši brat in bo naš edini sodnik. Kako lepo je, da lahko pristopamo k spreminjajočim se dogodkom življenja v družbi z Jezusom. Osebno je z nami On in njegovo sporočilo! Jezus namreč ne jemlje avtonomije ali svobode. Nasprotno, s tem, ko učvrsti našo krhkost, nam omogoči biti zares svobodni, svobodno delati dobro, biti močni v trajnem izvrševanju dobrega, zmožni odpuščati in prositi odpuščanja!
Bog se nikoli ne utrudi odpuščati. Dokončno odpušča, briše in pozablja naš greh, če se s ponižnostjo in zaupanjem obrnemo nanj. Pomaga nam, da ne obupamo v težavah, da jih nimamo za nepremagljive. Z zaupanjem vanj bomo lahko ponovno vrgli mreže za izjemen in bogat ulov, imeli bomo pogum in upanje tudi pri spoprijemanju s težavami, ki izvirajo iz ekonomske krize. Pogum in upanje sta doti vseh, a še posebej sta dodeljena mladim. Prihodnost je seveda v rokah Boga. To pa ne pomeni zanikati težave in probleme, ampak videti jih kot začasne in premagljive. Težave in krize se z Božjo pomočjo in dobro voljo vseh lahko presežejo, premagajo in spremenijo.
Kako žalostno je videti mlade, ki ne študirajo in ne delajo. To predstavlja izziv celotni skupnosti. Treba ga je premagati in se pred njim ne predati. Delo namreč daje dostojanstvo. Zato moramo vsi narediti vse, kar je mogoče, da se ne bo izgubila celotna generacija mladih. Mladi morajo čutiti veselje dostojanstva, ki izvira iz dela. Generacija brez dela je poraz za domovino in za človeštvo. Pri tem je velikega pomena medsebojna pomoč in solidarnost, ki je v današnjem svetu pogosto zanemarjena.« (Papež Frančišek mladim na trgu pred cerkvijo Žalostne Matere Božje v Castelpetroso, 5.7.2014)
Papež Frančišek na srečanju z mladimi:Pogum, upanje, solidarnost
https://www.youtube.com/watch?v=8M6i5_BDvXQ
»… V besedah očenaša: 'Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom', se skriva načrt življenja, ki temelji na usmiljenju. Usmiljenje, odpuščanje ni zgolj nekaj pobožnega, notranjega, nekakšno dejanje duhovnega olajšanja. Pri usmiljenju in odpuščanju gre za pravo in resnično preroško dejanje. Z njim napovedujemo nov svet, v katerem bodo dobrine zemlje in dela enakovredno porazdeljene med vse ljudi. Solidarnost in delitev sta namreč konkretni posledici bratstva…
To je odgovor, ki prihaja iz evangelija: Ljubezen kot sila, ki očiščuje človeško vest in kot moč, ki prenavlja družbene odnose: kot moč za načrtovanje drugačne ekonomije, ki bo v središče postavila človeka, delo, družino, ne pa dobiček. Ta pot ni pot sveta. A tudi ni pot zasanjanih in zavedenih oziroma prevaranih. Naš namen ni graditi oaz, ločenih od življenja ljudi. Verjamemo, da je to pot, ki je dobra za vse in ki nas bo približala pravičnosti in miru. Zavedamo se, da smo grešniki, napada nas skušnjava, naj ne stopamo po tej poti, temveč naj se raje prilagajamo miselnosti sveta. Zaupajmo Božjemu usmiljenju, da bi z njegovo milostjo izvrševali sadove spreobrnjenja in dejanja milosti...«
Papež v Campobassu: v Iserniji uradno odprtje jubilejnega Celestinovega leta
https://www.youtube.com/watch?v=4HRFYec9mP8