Postava brez srca
»'Slišali ste, da je bilo rečeno … Jaz pa vam pravim…' Te besede iz evangeljskega odlomka spominjajo na dva nezdružljiva načina doumevanja Božje besede. Suhoparen seznam dolžnosti in prepovedi ali pa vabilo, da bi z vsem srcem ljubili Očeta in brate, vse do vrhunca, da bi molili za lastnega nasprotnika.

To je dialektika soočanja med pismouki in Jezusom, med postavo, ki so jo voditelji judovskega ljudstva le-temu razlagali na shematičen način, in polnostjo te iste postave, za katero Kristus zatrjuje, da jo prinaša. V času, ko je Jezus – med nasprotovanjem sovražnikov – začel s svojim oznanjevanjem, je bilo razlaganje postave v krizi. Bilo je preveč teoretično, pravičniško razlaganje. Postava je izgubila svoje srce, ki je nam podarjena Božja ljubezen. Zato Gospod ponovi, kar je zapisano v Stari zavezi: 'Katera je največja zapoved? Ljubiti Boga z vsem srcem, z vsemi svojimi močmi, z vso dušo, in bližnjega kakor samega sebe.' V razlagi pismoukov to ni bilo več v središču. V središču so bili primeri: se to lahko stori? Do katere točke se to lahko dela? In če se ne sme? To je pravičništvo, lastno postavi.

Jezus pa se vrne k resničnemu pomenu postave, da bi jo pripeljal do njene polnosti. Da bi zapovedi prikazal v novi luči, ponudi več zgledov. 'Ne ubijaj.' To lahko pomeni tudi ne žaliti brata in tako naprej. Ljubezen je bolj velikodušna od črke postave. Izrazi se v plašču, ki je dodatno podarjen nekomu, ki je prosil za obleko; in v dveh kilometrih, prehojenih z nekom, ki je prosil, da bi ga spremljali en kilometer.

Pot ozdravljenja
To je delo, ki ni le delo za izpolnitev postave, temveč je delo ozdravljenja srca. V Jezusovi razlagi zapovedi je pot ozdravljenja. Srce, ki ga je ranil izvirni greh – vsi imamo srce, ranjeno zaradi greha, vsi – mora iti po tej poti ozdravljenja in ozdraveti, da bi bilo podobno Očetu, ki je popoln: 'Bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.' Pot ozdravljenja, da bi bili otroci, kakor Oče.

Moliti za sovražnike
Popolnost, ki jo pokaže Jezus, je tista, ki jo vsebuje današnji evangeljski odlomek: 'Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.' To je zadnja stopnica na tej poti. In najtežja. Spomnim se, kako se je v mojih mladih letih običajno molilo, da bi Bog za nekega velikega diktatorja tistega obdobja kmalu pripravil pekel. A Bog, nasprotno, zahteva spraševanje vesti.

Naj nam Gospod podari edinole to milost: moliti za sovražnike, moliti za tiste, ki nam želijo slabo, ki nas nimajo radi. Moliti za tiste, ki nam storijo hudo, ki nas preganjajo. Vsakdo med nami pozna ime in priimek osebe, za katero bo molil. Zagotavljam vam, da bo ta molitev storila dvoje: njega bo poboljšala, kajti molitev je mogočna, nas pa bo naredila bolj Očetove otroke.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 14.6.2016)

Papež: Moliti za sovražnike je zadnja stopnica na poti popolnosti