Ne pričevati po krivem pomeni živeti kot Božji otroci

»Osma zapoved 'Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu!' (2 Mz 20,16) prepoveduje pačenje resnice v odnosih z drugimi, kot piše v Katekizmu katoliške Cerkve (KKC 2462). Živeti nepristno komunikacijo je težko, saj preprečuje odnose in ovira ljubezen. Kjer je laž, ni resnice. Ko govorimo o komunikaciji med osebami, ne mislimo samo na besede, ampak prav tako na geste, drže, tudi tišino in odsotnost. Oseba govori z vsem, kar je in kar počne. Vsi mi živimo tako, da komuniciramo in smo neprestano v nihanju med resnico in lažjo.

Kaj pomeni govoriti resnico?

A kaj pomeni govoriti resnico? Ali to pomeni biti iskreni? Ali pa biti natančni? To ni dovolj, kajti lahko smo iskreni v zmoti ali pa natančni v podrobnosti, a smisla celote ne razumemo. Včasih se opravičujemo in pravimo: 'Rekel sem to, kar sem čutil.' Res je, vendar pa si absolutiziral svoj zorni kot. Ali pa: 'Povedal sem samo resnico.' Lahko da si jo res, a razkril si osebna in zasebna dejstva. Koliko obrekovanja uničuje občestvo zaradi neprimernosti ali pomanjkanja obzirnosti. Obrekovanje ubija in tisti, ki obrekuje, je terorist, saj s svojim jezikom meče bombe. Beseda, ki jo reče, ta bomba, uniči ugled drugih. Ne pozabite: obrekovanje pomeni ubijati.

Jezus pričuje za resnico

Kaj je torej resnica? To je tudi vprašanje, ki ga je zastavil Pilat v trenutku, ko je Jezus pred njim udejanjal osmo zapoved (glej Jn 18,38). Besede 'Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu' spadajo na področje zakonov. Evangeliji imajo svoj vrh v pripovedi o Jezusovem trpljenju, smrti in vstajenju, kar je v bistvu pripoved o sodnem procesu, izvršitvi obsodbe in njeni neverjetni posledici. Jezus Pilatu odgovarja: 'Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico' (Jn 18,37). Jezus pričuje s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo. Evangelist Matej pripoveduje, da je 'stotnik, ki je stal nasproti Jezusu, videl, da je tako izdihnil, rekel: 'Resnično, ta človek je bil Božji Sin.' (Mr 15,39). Z načinom, s katerim je umrl, je Jezus razodel Očeta, njegovo usmiljeno in zvesto ljubezen.

Jezus pošilja Duha resnice

Resnica najde svojo popolno uresničitev v sami Jezusovi osebi (glej Jn 14,6), v njegovem načinu življenja in smrti, kar je sad njegovega odnosa z Očetom. Ta obstoj kot Božjih otrok Vstali podarja tudi nam, ko nam pošilja Svetega Duha, ki je Duh resnice in ki v našem srcu izpričuje, da je Bog naš Oče (glej Rim 8,16). Človek v vsakem svojem dejanju ali potrjuje ali zanika to resnico. Od malih vsakdanjih situacij do velikih odločitev. A logika je vedno ista: tista, ki nas jo učijo starši in stari starši, ko nam pravijo, naj ne lažemo.

Resnica je način življenja

Vprašajmo se: O katerih resnicah govorijo dela, besede in izbire nas kristjanov? Sem pričevalec resnice ali sem lažnivec? Kristjani nismo izjemni moški in ženske. Smo pa otroci nebeškega Očeta, ki je dober in nas nikoli ne razočara in ki v naša srca polaga ljubezen do bratov. O tej resnici ne govorijo toliko govori; ta resnica je način bivanja, je način življenja, ki se vidi v vsakem posameznem dejanju (glej Jn 2,18).

Resnica je čudovito razodetje Boga in njegovega obličja kot Očeta, je njegova brezmejna ljubezen. Ta resnica ustreza človeškemu razumu, a ga tudi neskončno presega, saj je dar, ki je prišel na zemljo in se je utelesil v križanem in vstalem Kristusu; ta resnica je postala vidna s tistim, ki mu pripada in kaže njegove lastne drže.

Živeti kot Božji otroci

Ne pričevati po krivem pomeni živeti kot otroci Boga, ki nikoli ne zanika samega sebe in nikoli ne govori laži; živeti kot Božji otroci, pri tem pa se pustiti, da se v vsakem dejanju pokaže velika resnica, da je namreč Bog Oče in mi se lahko zanesemo nanj. Jaz zaupam v Boga – to je velika resnica. Iz našega zaupanja v Boga, ki je Oče in me ljubi, nastane moja resnica in jaz postanem resnicoljuben in ne lažnivec.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 14.11.2018)

Kateheza: Ne pričevati po krivem pomeni živeti kot Božji otroci

Papeževa poslanica za 2. svetovni dan revnih: »Ta siromak je klical in Gospod je slišal«