Dragi bralec, če si na tej spletni strani prebral vrstice o zgodovini našega društva, si lahko pod točko "naš cilj" zasledil tale stavek: "Postati organizacija najbolj navdušenih prostovoljcev in naših prijateljev". Veseli smo, da je bilo letošnje leto še posebno blagoslovljeno, kar se tiče te želje. Pri delu z ljubljanskimi brezdomci so se namreč naše moči znatno okrepile in še sami smo se čudili, koliko mladih želi tudi danes spreminjati sebe in svet in se odloča za prostovoljno delo.

Prav tako nam je v veliko spodbudo naveza s primorsko ekipo mladih, ki se pridno vključuje v delo z otroci in mladino na Mirenskem gradu. Več kot 100 prostovoljcev združuje moči pri humanitarnem delu Društva prostovoljcev VZD - si lahko predstavljaš to delovno silo. In njena moč ni namenjena niti zaslužku, niti reklami. Skupaj se trudimo delati dobro in uresničevati misel našega ustanovitelja Friderica Ozanama: "Želel bi, da bi se vsi mladi združili v delih ljubezni."

Kakor smo skupaj delili napore skozi študijsko leto, smo želeli to pomlad skupaj deliti tudi veselje in nekaj ur prostega časa. Zato smo se 27. aprila v lepem številu zbrali na Dobrovi, na sicer prvem, a upamo, da tradicionalnem  pikniku za prostovoljce našega društva.

Srečanje smo pričeli v cerkvi "Marije v Leščevju". Naš gostitelj, gospod župnik Alojzij Golob, nas je pozdravil in nam povedal nekaj zelo zanimivih besed o legendi, čudežih in znamenitostih, ki so povezane s tem romarskim krajem. Sledila je sveta maša. Zbrano smo se je udeležili in se ustavili ob besedah Petrovih besedah, da pri delu ne smemo nikdar pozabiti na ponižnost, ki naj bo vedno naše vodilo.

Po sveti maši smo se preselili na dvorišče novega doma ljubljanske skupnosti Betlehem. Golaž  se je vsem dobro prilegel in nas okrepil za
naslednji izziv - lov na skriti zaklad. Razdeljeni v pet manjših skupin smo se podali na pot, polno skrivnostnih namigov. Kdor si je mislil, da gre le za šalo in krajše razgibavanje pred čevapčiči, se je zmotil. Stvar je bila resna. Na poti nas je čakalo 12 težkih preizkušenj v potrpežljivosti, vztrajnosti, pogumu in sodelovanju. Skoraj dve uri smo se podili po bližnjih travnikih in gozdovih, da bi našli obljubljen zaklad. Na koncu je bil naš trud poplačan. Prostovoljci Društva Vincencijeve zveze dobrote smo tudi tokrat dokazali, da se ne damo. Vse skupine so uspešno prestale preizkušnje na poti. Lov na skriti zaklad pa smo zaključili z zavezo, da se želimo skupaj truditi za zaklade, o katerih Jezus pravi takole: "Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce« (Mt 6,33-34).

Nadaljevanje piknika je minilo v bolj umirjenem vzdušju. Končno smo dočakali čevapčiče in vse druge dobrote, ki spadajo k pikniku. Najbolj razgreti so se pomerili še v nogometu in odbojki. Proti večeru pa smo vsi obsedeli pri mizah in še malo zapeli. Kadar smo skupaj, pride večer vedno prehitro. Tudi tokrat je bilo tako. Preden so se eni odpravili na pot proti primorski in se drugi vrnili s kolesi v Ljubljano, pa sta Simona in Maja, koordinatorki prostovoljcev, izrekli še besede zahvale za delo in trud, ki smo ga opravili v letošnjem študijskem letu. Za nami je bil lep dan. Hvala Bogu za lepo vreme in tudi za vse druge milosti, s katerimi blagoslavlja naš trud.

prostovljka Urška