Dandanes se veliko govori o čustvih, doživljanju, čustveni inteligenci … Kljub vsemu pa smo velikokrat brezčutni in popolnoma odsotni, odrezani od sebe in sveta okrog nas. Če hočemo biti v stiku s seboj in z drugimi, si moramo prisluhniti in odgovoriti, kaj se z nami dogaja, kako se počutimo. Če želimo ustvarjati skupen prostor za sogovornika, je pomembno, da se o teh čutenjih pogovarjamo. Pri tej katehezi smo se z mladimi učili čutiti. Zato smo jih opozorili najprej na svet telesnih zaznav in naših petih čutov – kaj vse z njimi zaznavamo. Prav ti peti čuti nam pomagajo, da vstopamo v odnose z drugimi in v odnos s seboj. Poslušati svoje telo, ki nam govori o doživljanju sebe, drugega in sveta je stopnica na poti čustvenega sveta.
- Ko sem jezen, me bolijo roke, glava, želodec.
- Ko me je strah, mi je slabo, noge se mi šibijo, ne morem se premakniti …
- Ko sem ljubosumen, me bolijo mišice, v prsih me stiska, šumi mi v glavi ….
- Ko sem zaljubljen mi v trebuhu letijo metulji, ne morem razmišljati, zardevam …
- Ko se mi nekaj gnusi, mi je slabo, se mi vse upira, ne morem gledati …
- Ko sem vesel, se počutim, da bi lahko letel, roke so lahke, lahko bi preskakoval vse ovire …
- Ko sem miren, čutim, da je vse telo umirjeno, lahko se v miru usedem, v miru prisluhnem …
- Katera čutenja najpogosteje opazite pri sebi?
- Na katera čutenja vas opozorijo drugi?
- Katera čutenja drugim pokažete in katera skrivate?
- Komu zaupate svoje občutke? S kom se o njih pogovarjate?