Kristusovi služabniki in služabniki revnih
»Vsa Cerkev je poklicana, da hodi z Jezusom po poteh sveta, da bi srečala človeštvo današnjega časa, ki potrebuje – kakor je zapisal don Orione – kruh telesa in božji balzam vere. Da bi člani generalnega kapitlja besede svojega ustanovitelja postavili v današnji čas in živeli bistvo njegovega nauka, ste v središče razprav na kapitlju postavili svojo identiteto, ki jo je don Orione opredelil kot 'Kristusovi služabniki in služabniki revnih'. Pomembno je ohranjati povezanost dveh življenjskih razsežnosti – osebne in apostolske. Poklicani in posvečeni ste od Boga, da bi ostali z Jezusom in mu služili v revnih in družbeno izključenih. V njih se dotikate Kristusovega mesa in mu služite, rastete v združenosti z njim, vedno budni, da vera ne bi postala ideologija, ljubezen pa se ne bi spremenila v filantropijo.
Veselje se rodi in prerodi z Jezusom Kristusom
Biti Kristusovi služabniki opredeljuje vse tisto, kar ste in kar počnete, zagotavlja vam apostolsko učinkovitost, daje rodovitnost vašemu služenju. Don Orione je vedno svetoval, naj iščete in blažite rane ljudi, zdravite bolezni, greste naproti v moralnem in materialnem smislu; zagotavljal vam je, da bo na ta način vaše delo ne samo učinkovito, ampak predvsem globoko krščansko in rešiteljsko. Spodbujam vas, da sledite tem smernicam, saj so resnične. Če boste delali tako, ne boste samo posnemali Jezusa, dobrega Samarijana, ampak boste ljudem ponudili veselje ob srečanju z Jezusom in rešitev, ki jo prinaša vsem. Tisti, ki se mu pustijo rešiti, so osvobojeni greha, žalosti, notranje praznine in osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se veselje vedno rodi in prerodi.
Tudi najbolj oddaljenim prinesti dišavo Kristusove ljubezni
Oznanjevanje evangelija, še posebej v naših dneh, zahteva veliko ljubezni do Gospoda, združena pa mora biti tudi s posebno drznostjo. Don Orione je svoje duhovnike klical 'duhovniki, ki tečejo', ker so vedno bili v gibanju, vedno med ljudmi, vedno v hitrem koraku nekoga, ki je v naglici. Ljubezen je vedno na poti, vedno hodi. Ne ostanite zaprti v svojih prostorih, ampak pojdite ven: Velika je potreba po duhovnikih in redovnikih, ki se ne zaustavijo samo pri karitativnih ustanovah, ki seveda so potrebne, ampak znajo iti onkraj njihovih mej, da bi v vsako okolje, tudi tisto najbolj oddaljeno, prinesli dišavo Kristusove ljubezni. Nikoli ne izgubite izpred oči ne Cerkve ne svoje redovne skupnosti; srce mora biti tam, kjer je vaša soba zadnje večerje, a zatem je treba izstopiti in ponesti Božje usmiljenje vsem, brez razlikovanja.
Svet in zadovoljen redovnik spodbuja nove poklice
Vaše služenje Cerkvi bo toliko bolj učinkovito, koliko bolj si boste prizadevali skrbeti za svoje osebno približevanje Kristusu in za svojo duhovno formacijo. S pričevanjem o lepoti posvečenega življenje in o dobrem redovnem življenju Kristusovih služabnikov in služabnikov revnih boste postali zgled za mlade. Življenje rojeva življenje, svet in zadovoljen redovnik spodbuja nove poklice.« (Papež Frančišek udeležencem generalnega kapitlja skupnosti Malo delo božje previdnosti, ki jo je ustanovil sveti Luigi Orione; Vatikan, 27.5.2016)