Hvala!
»Dragi prostovoljci, preden se vrnem v Rim, se želim srečati z vami in se predvsem vsakomur izmed vas zahvaliti za vnemo, velikodušnost in predanost, s katerimi ste spremljali, pomagali in služili na tisoče mladim romarjem. Hvala tudi za vaše pričevanje vere, ki je, združeno s pričevanjem številnih mladih, ki so prišli z vseh koncev sveta, veliko znamenje upanja za Cerkev in za svet. Opozoril bi vas rad na pomen spomina in poguma. Če imate spomin na preteklost in pogum v sedanjosti, ste mladi upanje za prihodnost. Spomin in pogum sta pogoja.

Ne vem, če bom prišel v Panamo. A zagotavljam vam, da bo nedvomno prišel Peter. In Peter vas bo vprašal, če ste se pogovarjali s starimi starši, če ste se pogovarjali z ostarelimi, da bi imeli spomin; če ste imeli pogum in drznost, da bi se soočili s situacijo; in če ste sejali za prihodnost. In odgovorili boste Petru. Je jasno? (Mladi: »Da!«)

Govor, ki ga je papež izročil
Podarili ste se iz ljubezni do Kristusa in tako izkusili, kako lepo je prizadevati si za nekaj plemenitega in kako nagrajujoče je v družbi veliko prijateljev in prijateljic prehoditi pot, ki je tudi naporna, a ki za napor povrne z veseljem ter za predanost z novim bogastvom poznavanja in odprtosti za Jezusa, bližnjega ter pomembne življenjske odločitve.

Kot izraz hvaležnosti želim z vami podeliti dar, ki nam ga daje Devica Marija. Le-ta je bila sicer navzoča v čudežni podobi iz kraja Kalwaria Zebrzydowska, ki je bila zelo pri srcu sv. Janezu Pavlu II. V evangeljski skrivnosti o obiskanju (glej Lk 1,39-45) lahko najdemo ikono krščanskega prostovoljstva. Iz le-te sem vzel tri Marijine drže in vam jih zapuščam, da bi vam pomagale brati izkušnjo zadnjih dni in iti naprej po poti služenja. Te drže so: poslušanje, odločitev, dejanje.

Poslušanje je sestavljeno iz pozornosti, sprejemanja in razpoložljivosti
Poslušanje je prva. Marija se na pot poda, ko sliši angelove besede: 'Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v svoji starosti …' (Lk 1,36). Marija zna poslušati Boga. Ne gre za navaden slišati, temveč za poslušanje, sestavljeno iz pozornosti, sprejemanja in razpoložljivosti. Pomislimo, kolikokrat smo pred Gospodom ali drugimi raztreseni in ne poslušamo zares. Marija pa posluša tudi dejstva, življenjske dogodke, pozorna je na konkretno resničnost, ne ustavi se na površju, poskuša doumeti pomen. Ko je izvedela, da Elizabeta v svoji starosti pričakuje otroka, v tem vidi Božjo roko, znamenje njegovega usmiljenja. To se zgodi tudi v našem življenju: Gospod je pred vrati in trka na veliko načinov, na našo pot polaga znamenja in nas kliče, da bi jih brali v luči evangelija.

Odločitev – korak naprej
Druga Marijina drža je odločitev. Posluša in premišljuje, toda zna narediti tudi korak naprej: odloči se. Tako je bilo pri temeljni izbiri njenega življenja: 'Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi' (Lk 1,38). In enako tudi na svatbi v Kani, ko se je zavedla problema in se odločila obrniti se na Jezusa, da bi posredoval: 'Vina nimajo' (Jn 2,3). V življenju je pogosto težko se odločiti, zato težimo, da bi odločitve prelagali, morda pustili, da namesto nas odločijo drugi; ali pa se rajši pustimo voditi dogodkom, slediti trenutnemu nagnjenju; včasih razumemo, kaj bi morali storiti, a za to nimamo poguma, ker se nam zdi pretežko iti proti toku. Marije ni strah iti proti toku: s srcem, ki je vztrajno v poslušanju, se odloči in sprejme vsa tveganja, toda ne sama, ampak skupaj z Bogom.

Dejanje – Božja sled
In nazadnje še dejanje, tretja drža. Marija se je podala na pot in šla je 'hitro' (Lk 1,39). Navkljub težavam in kritikam, ki jih bo deležna, se ne obotavlja, ne pomišlja, ampak gre, in to v naglici, kajti v njej je moč Božje Besede. Njeno delovanje je polno dobrote in  ljubezni, kar je Božja sled. Marija ne gre k Elizabeti, da bi ji rekli, kako dobra je, ampak gre, da bi ji pomagala, da bi bila koristna, da bi služila. In ko gre od doma, ko gre ven iz hiše, ven iz sebe, iz ljubezni, prinese najdragocenejše, kar ima: Jezusa, Božjega Sina, Gospoda. Elizabeta to takoj dojame: 'Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda?' (Lk 1,43). Sveti Duh v njej prebudi odmeve vere in veselja: 'Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je dete od veselja poskočilo v mojem telesu' (Lk 1,44).

V prostovoljstvu je pomembno vsako delo – Bog vam bo povrnil
V prostovoljstvu je pomembno vsako delo, tudi najpreprostejše. In njegov najvišji smisel je odprtost za Jezusovo navzočnost, je izkušnja ljubezni, ki pride od zgoraj, spodbudi na pot in napolni z veseljem. Prostovoljec svetovnih dni mladih ni samo nek delavec, vedno je evangelizator, kajti Cerkev obstaja in deluje, da bi evangelizirala.

Ko je Marija zaključila svoje služenje pri Elizabeti, se je vrnila domov v Nazaret. Kakor je prišla, z obzirnostjo in preprostostjo, tako odide. Tudi prostovoljci ne boste videli sadov svojega dela v Krakovu. V svojih življenjih jih bodo odkrili in se jih radostili vaši bratje in sestre, katerim ste služili. To je zastonjskost ljubezni! A Bog pozna vašo požrtvovalnost, vaše prizadevanje in vašo velikodušnost. On – bodite prepričani – vam ne bo pozabil povrniti za vse, kar ste storili za to Cerkev mladih, ki se je zbrala te dni v Krakovu s Petrovim naslednikom. Izročam vas Bogu in Besedi njegove milosti (glej Apd 20,32); izročam vas naši Materi, vzoru krščanskega prostovoljstva; in vas prosim, ne pozabite moliti zame.« (Papež Frančišek prostovoljcem SDM; Krakov, 31.7.2016)

Papeževo srečanje s prostovoljci: Spomin in pogum - upanje za prihodnost

Sveti oče med letom iz Krakova v Rim o dialogu z mladimi, terorizmu, islamu in nasilju

S papežem Frančiškom na Poljskem in na SDM

Papež Frančišek nad Slovenijo ponovno poslal telegram predsedniku Borutu Pahorju