Škof naj bo blizu Bogu, duhovnikom, ljudstvu

»Tako kot včeraj, bi se tudi med današnjo homilijo osredotočil na nasvete apostola Pavla, ki jih najdemo v njegovem prvem pismu mlademu škofu Timoteju (glej 1 Tim 6,2-12). Denar, opravljanje, obrekovanje in puhlo besedičenje. Vse to so stvari, ki oslabijo duhovniško življenje. Ko se posvečeni služabnik – pa naj je duhovnik, diakon ali škof – začne navezovati na denar, se veže na korenino vsega zla, kot pravi odlomek iz današnjega berila, v katerem Pavel izpostavlja, da je korenina vsega zla 'pohlep po denarju'. Hudič vstopa skozi žepe, so govorile starke v mojem času.

Biti blizu Bogu

Ne samo škofje, tudi duhovniki in diakoni naj bodo blizu. Škof  je predvsem mož, ki je blizu Bogu. Ko so škofje iznašli diakone, da bi tako bolje služili vdovam in sirotam, je Peter zatrdil, da pa 'nam', torej apostolom, pripadata 'molitev in oznanjevanje besede'. Prva naloga škofa je torej molitev, ki daje moč in prebuja tudi zavest o tem daru, ki se ga ne sme zanemarjati, torej daru službe.

Biti blizu duhovnikom in diakonom

Druga vrsta bližine, h kateri je poklican škof, je bližina duhovnikom in diakonom, ki so njegovi sodelavci. Ti moraš najprej ljubiti tega, ki je najbolj blizu tebi, to so tvoji duhovniki in tvoji diakoni.

Žalostno je, ko škof pozabi na svoje duhovnike. Žalostno je poslušati pritoževanja duhovnikov, ki pravijo: 'Poklical sem škofa, želel sem se dogovoriti za sestanek, da bi mu nekaj povedal, in tajnica mi je rekla, da je naslednje tri mesece vse polno.' Škof, ki čuti to bližino duhovnikom, če vidi, da ga je nek duhovnik danes klical, bi ga moral najpozneje jutri poklicati nazaj, kajti pravico ima vedeti, da ima očeta. Bližina duhovnikom. In duhovniki naj živijo bližino med seboj, ne pa ločitve. Hudič prihaja, da bi razdelil duhovnike, da bi razdelil.

Biti blizu Božjemu ljudstvu

Na ta način začnejo nastajati skupinice, ki se ločujejo po ideologiji, po simpatiji. Tretja vrsta bližine je torej bližina med samimi duhovniki, medtem ko je četrta bližina Božjemu ljudstvu.

Drugo pismo apostol Pavel začne s spodbudo Timoteju, naj ne pozabi svoje matere in svoje babice, torej ne pozabi, od kje si prišel, od kje te je Gospod vzel. Ne pozabi svojega ljudstva, ne pozabi svojih korenin! Sedaj, kot škof in kot duhovnik, je treba vedno biti blizu Božjemu ljudstvu. Ko se škof odtrga od Božjega ljudstva, konča v ozračju ideologij, ki nimajo nobene veze s službo: ni več služabnik, pozabil je na dar – zastonjski –, ki mu je bil dan.

Moliti za duhovnike in škofe

Ponovno vas prosim, ne pozabite teh štirih bližin, vključno s škofovskim in duhovniškim zborom: bližina Bogu, molitev; bližina duhovnikom s strani škofa in duhovnikov s škofom; bližina duhovnikov med njimi samimi in med škofi; ter bližina Božjemu ljudstvu. Slednje  odločno spodbujam k molitvi, da bi škofje in duhovniki imeli te bližine, k molitvi za vaše voditelje, za tiste, ki vas vodijo po poti zveličanja.

Molite za svoje duhovnike, za župnika, za kaplana ali pa ga samo kritizirate? Treba je moliti za duhovnike in za škofe, da bi vsi mi – papež je škof – znali varovati dar – da ne bi zanemarjali tega daru, ki nam je bil dan – s to bližino.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 20.9.2019)

Homilija: Škof naj je blizu Bogu, duhovnikom, ljudstvu

Sveti oče: Ljubezen do bolnikov omogoča, da cveti kultura zdravljenja

Papež Frančišek: Vsak kliničen primer naj je človeško srečanje