Zastonjskost zveličanja in brezmejna Božja ljubezen
Med stvarmi, ki jih vsi mi kristjani najtežje razumemo, je zastonjskost zveličanja v Jezusu Kristusu. Že sveti Pavel je imel velike težave, ko je ljudem svojega časa poskušal razložiti, da je pravi nauk ravno to: zastonjskost zveličanja. Navajeni smo slišati, da je Jezus Božji Sin, ki je prišel iz ljubezni, da bi nas rešil, in ki je umrl za nas. To smo slišali veliko krat, tako da smo že navajeni. Ko pa vstopimo v Božjo skrivnost, v to ljubezen brez meja, ostanemo začudeni in morda nam je ljubše, da ne razumemo.
Dobro je, če delamo to, kar nam pravi Jezus, in to tudi moramo delati. A to je moj odgovor na zveličanje, ki je zastonjsko, prihaja od zastonjske Božje ljubezni. Tudi Jezus se zdi nekoliko besen nad temi učitelji postave. Pove jim nekaj krepkih stvari. Pove jim močne in zelo ostre stvari: 'Vzeli ste ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili, ker ste odnesli ključ,' torej ključ zastonjskosti zveličanja, spoznanja.
Največja zapoved je ljubezen
Ti učitelji postave so mislili, da se lahko zveličajo s spoštovanjem vseh zapovedi. In kdor ni tako delal, je bil obsojen. Tako so zmanjševali Božja obzorja in Božjo ljubezen naredili majhno, po meri vsakega od nas. To je boj, ki ga bijeta tako Jezus kot Pavel, da bi zavarovala nauk.
Zapovedi seveda so, a povzetek vseh je ljubiti Boga in ljubiti bližnjega. S to držo ljubezni dosegamo višino zastonjskosti zveličanja, kajti ljubezen je zastonjska. Če ti pravim 'Ljubim te', a zadaj imam nek interes, to ni ljubezen, ampak je ta interes. Zato Jezus pravi: 'Največja ljubezen je tole: ljubiti Boga z vsem življenjem, vsem srcem, vso močjo, in bližnjega kakor samega sebe.' Kajti to je edina zapoved, ki je na ravni Božje zastonjskosti zveličanja. Jezus nato doda: 'V tej zapovedi so vse ostale, ker ta prikliče tudi vse ostale.' A vir je ljubezen. Obzorje je ljubezen. Če si ti zaprl vrata in si odnesel ključ ljubezni, ne boš dosegel višine zastonjskosti zveličanja, ki si ga prejel. Ta boj za nadzor zveličanja, da se namreč rešijo samo tisti, ki počnejo te stvari, se ni končal z Jezusom in Pavlom.
Ne pustimo se prevarati tistim, ki omejujejo Božjo ljubezen
Letos mineva petsto let od rojstva svete Terezije Avilske. Njen god Cerkev obhaja danes. Bila je mistikinja, ženska, ki ji je Gospod dal milost razumevanja obzorij ljubezni. Tudi njo so obsojali učitelji postave njenega časa. Veliko svetnikov je bilo preganjanih, ker so branili ljubezen, zastonjskost zveličanja, nauka. Pomislimo samo na sveto Ivano Arško.
Ta boj se ne konča. To je tudi boj, ki ga nosimo v sebi. Vprašajmo se: Ali verujem, da me je Gospod rešil zastonj? Verujem, da nisem vreden zveličanja? In če sem česa vreden, sem to zaradi Jezusa Kristusa in tistega, kar je On storil zame? Zastavimo si danes ta vprašanja. Samo tako bomo zvesti tej ljubezni, tako zelo usmiljeni: ljubezni očeta in matere, kajti Bog pravi, da je do nas kakor mati. Ljubezen, velika obzorja, brez meja, brez omejitev. Ne pustimo se prevarati učiteljem, ki omejujejo to ljubezen.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 15.10.2015)