Marija je začetek našega veselja, ker stoji na samem začetku veselega sporočila. Začetek kakšnega veselja je, v čem je to veselje? Evangelist Luka piše: Angel je rekel pastirjem: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod« (Lk 2,10-11). Marija je v samem začetku nove zaveze Boga z ljudmi. Bog je sklenil poslati človeku Odrešenika že ob uporu Adama in Eve. Svoje besede ni prelomil. Pošiljal je očake in preroke izvoljenemu narodu, nazadnje pa je poslal svojega Sina.

Kristjani Marijo doživljamo kot znamenje, ki sveti na začetku te nove poti Božjega stopanja na zemljo. Ona je sprejela Odrešenika in ga posredovala človeštvu. Po njenem Zgôdi se smo ga prejeli in smo z njo deležni veselja nove dobe. Po njej tudi danes prihaja veselje med nas, če se le ustavimo ob tej skrivnosti Božjega učlovečenja. Z Marijo se veselimo neverjetne resničnosti, da je naš Bog Emanuel, ki je blizu vsakemu izmed nas, ki je na začetku zgodovine vsakega posameznika.

Ko v Mariji slavimo uresničitev Božje obljube, da bo stopil na zemljo, nas to navdaja z veseljem. Vir veselja pa je Marija tudi v njenem zgledu prve Kristusove učenke. Ob njej doživljamo veselje Božjih otrok in prijateljev, ki se je v njej že uresničilo. V čem je to veselje?

Marijino veselje je v odkrivanju in izpolnitvi Božjega načrta. Marija v zaupnem odnosu z Bogom korak za korakom odkriva svoje poslanstvo, ki se ji razodeva po milosti in njenem vztrajnem prizadevanju, da izpolni Očetovo voljo. To je začetek pravega veselje tudi za nas. Ko bi bili vrženi v ta svet, bi bilo vse prazno in nesmiselno; ko bi bili za vsak korak in odločitev sami, bi nas stiskalo v grlu od strahu. Tako pa nismo vrženi v svet, ampak poslani; spremlja nas Božja roka. Prav tako ne nosimo naše zgodovine v svojih rokah, ampak nas v svojem naročju nosi Bog, dobri Očka, kot svoje otroke. Kako čudovito je ob Mariji odkrivati to svobodo Božjih otrok.

Marijino veselje je v neverjetni ljubezni do sočloveka. Ljubezni, ki izvira iz globoke zavesti, da smo med seboj resnično bratje in sestre, da je v slehernem navzoč Bog sam. Marija nam s svojo ljubeznijo do svojega Sina in bratov okrog sebe kaže, kaj pomeni uresničiti Jezusovo misel: Karkoli ste storili kateremu izmed malih, ste meni storili. Marijo razveseljuje, da lahko ljubi in srečuje Boga v bližnjem. Zato s tako čudovito pozornostjo reče Jezusu v Kani: Svatje nimajo vina! Večjega veselja kot je ta, da lahko ljubimo in smo ljubljeni, ni. Marija, zgled te ljubezni, je začetek pravega veselja.

Naj se sliši še tako čudno, je Marija začetek našega veselja, ko jo zremo pod križem Božjega Sina. Ko Sin izreka svoj »Dopolnjeno je«, dopolnjuje skrivnost veselja tudi ona. V njej lahko razumemo skrivnost veselja, da je Bog z nami v trpljenju, da nismo sami in da greh in smrt nimata zadnje besede. Marijino veselje, da je Sin zmogel to pot in nas odrešil, je pod križem dopolnjeno. In v njej je začetek našega veselja, če bomo vztrajali pod svojim križem in v Kristusu odkrivali Odrešenika.

Marija, Začetek našega veselja, nas vabi, da odkrivamo to Božjo razsežnost veselja. Radi se izgubljamo v iskanju hipnih užitkov in dogodkov, ki dajejo trenutno veselje. Marijino veselje je globlje in trajno. Prosimo jo, da bi ga z njo odkrivali in okušali.

Marija, Začetek našega veselja, prosi za nas!