Pastirji in angeli
Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.
Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu. Lk 2,16-21
Z Marijo v novo leto
Kako lepo je, da nam Cerkev na začetek leta ponuja zgled božje matere Marije. Če smo lahko za božič zrli skrivnost božjega učlovečenja in se je razveselili, pa nam praznik božje Matere na začetku leta lahko pomaga, da z Marijo skozi vse leto v našem vsakdanu odkrivamo resničnost učlovečenja. Moja prva želja v novem letu je, da bi nam uspelo z Marijo vse leto peti hvalnico Bogu in ga poveličevati za vse, kar bomo iz njegovih rok prejeli: lepo ali težko. Želim vam, da bi mogli verjeti v vseh preizkušnjah, da je z nami Bog sam. Da bi to lažje uresničevali, poglejmo, kako je Marija doživljala božje učlovečenje in njegovo razodevanje.
V evangeliju me nagovarjajo predvsem besede o Mariji, ko evangelist Luka pravi: Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. Kaj je Marija premišljevala? Mar ji ni bilo zelo jasno povedano, da bo rodila božjega sina. Čudežno spočetje je bilo več kot očitno, angeli so peli ob Božjem rojstvu, kaj je tu še premišljevati? Če pomislim nekoliko drugače, si zelo lahko predstavljam Marijo, ki gleda dojenčka prav od blizu in se sprašuje: Kaj takšen je Bog? Prav tako joče, kot vsi drugi otroci. Mogoče ponoči slabo spi, je vedno lačen, vedno znova ga mora previjati kot to počno matere z drugimi otroki. Kakšen Bog?!
Ob tem Marijinem premišljevanju in čudenju, vam želim, dragi bratje in sestre, da bi zmogli v drobnih vsakodnevnih rečeh videti Boga. Kakor ni nič nenavadnega Jezus v jaslih, bodo tudi delo, dogodki, ljudje in odnosi v dneh prihodnjega leta čisto običajni. Pa vendar želi Bog tudi danes biti učlovečen med nami. Računa nate in name, da skrbiva za njegovo učlovečenje. Da se udejanji v veliki ljubezni, ki jo vloživa v drobna vsakdanja dejanja, delo in odnose.
Da je Marija premišljevala, slišimo tudi, ko vidi dečka Jezusa v templju. Nenavadna mu je nekakšna samovolja njenega sina. Bog prihaja na svet kot otrok, ki kar pozabi na svoje starše in za tri dni ostane v templju. Marija je premišljevala tudi, ko je gledala Jezusa, kako ozdravlja v soboto, ko bi ne smel, kako se druži z grešniki ... Veliko stvari pri njenem sinu ni bilo običajnih. Marsikaj je bilo na videz grešno.
Ob teh premišljevanjih se oziram v drugi del naših jaslic in vam ob njih želim, da bi verjeli, da je Bog blizu tudi takrat, ko stvari ne gredo, kot smo predvidevali. Da bi zmogli sprejemati svoje padce, grehe, svojo nepopolnost in verjeti, da je Bog vedno z nami. Marija je to zmogla, ker se je v premišljevanju poglabljala v skrivnost božjega načrta. V premišljevanju je spoznavala, da je Božja logika pogosto drugačna od njene.
Tretje kruto premišljevanje je Marija doživljala pod križem. Kakor je njen sin sam prosil Očeta, naj gre kelih trpljenja mimo, če je mogoče, tako se je gotovo tudi Marija v nič manjši stiski spraševala, kakšno božje učlovečenje je to!? Bog gre na križ kot razbojnik! Po milosti je mogla dojeti, da je v božji luči smrt nov začetek, poraz drugačen uspeh, kot smo ga vajeni.
Ta Marijin zgled naj nam v letu, v katerega smo vstopili, pomaga, da se bomo zavedali neskončne božje moči nad svetom. Nič, prav nič se ne zgodi mimo božje volje. Bog je vedno nad vsem, je tu kot popolni Gospodar življenja in smrti, je resnični Bog, konkreten, čeprav ga v neuspehih, porazih in smrti ne otipamo. On je tu. Marija je to razumela, tega razumevanja želim tudi vam.
Dragi bratje in sestre, vabim vas, da se v novem letu ne oddaljimo od Marijinega premišljevanja. Nikoli se ne odklopi, ves čas premišljuje. V premišljevanju spoznava: da je Bog tu, v čisto majhnih in preprostih stvareh, da je blizu tudi v njeni nemoči in nesposobnosti, da bi vse razumela takoj in vse naredila prav. On jo ljubi! Pod križem pa spoznava, da je božja logika čisto drugačna. A Bog je vedno konkreten, tudi v trpljenju in smrti. Naj nas spremlja Marijino varstvo in njena priprošnja skozi vse leto!
Ob branju te razlage sem naletel na več stvari, ki so pomembne.
1. "Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu". Ta stavek me nagovarja o medsebojnem zaupanju in poslušanju. Ali mi sprejemamo nasvete in predloge drug drugega, ko se pogovarjamo ali jih le zavračamo oz. preziramo. To se mi zdi bistvenega pomena, da spoštujemo in udejanjamo v komunikaciji med pogovorom z Bogom in zakoncem s katerim smo v najbližjih stikih. Sam se vedno vračam nazaj v najstniška leta, da sem imel občutek, da sem vedno pameten, še bolj od mojih staršev. Večkrat v pogovoru z mojo mamo sem vzel ta dialog, da mi preveč soli pamet in jo v tudi pomembnih navodilih nisem upošteval, zato lahko rečem, da si nisem shranil njenih besed. Šele zdaj vidim kako pomembno je komuniciranje in verjeti v to kaj ti drug govori,ko to poteka med mano in ženo. Že bi ubrali isto logiko komunikacije kot z mojo mamo bi bil moj odnos z ženo naporen. Veliko se pogovarjava o razno raznih zadevah. Tukaj izluščim ZAUPANJE IN POSLUŠANJE.
2. "Kaj takšen je Bog? Prav tako joče, kot vsi drugi otroci. Mogoče ponoči slabo spi, je vedno lačen, vedno znova ga mora previjati kot to počno matere z drugimi otroki. Kakšen Bog?!" Tukaj moram priznati, da sam pogrešam lik očeta, v teh dejanjih so vedno izpostavljene le matere. Jaz sem sam zelo vpet v nočno služenje potrebam otrok, kot tudi dnevno previjanje in hranjenje. Pogosto vstajam ponoči, ko otrok pokliče za WC ali se zbudi in ga je potrebno potolažiti. Res je, da možje ne moremo nadomestiti materinega dojenja, vendar lahko prevzamemo pomoč nad drugimi dejanji. Pri prvih dveh otrocih, ki sta bila dojena po flaški, sem večkrat tudi sam opravljal to nalogo. Zato je potrebno vzpodbuditi očete, da se izkažejo kot liki tudi v teh nalogah. Tukaj izluščim MEDSEBOJNO POMOČ.
3."Računa nate in name, da skrbiva za njegovo učlovečenje. Da se udejanji v veliki ljubezni, ki jo vloživa v drobna vsakdanja dejanja, delo in odnose". Tukaj mi je zelo pomembno delo na odnosu, saj potem so tudi druga dejanja in delo opravljeni v ljubezni, pa če tudi so majhna in skromna. Predvsem je potrebno slišati potrebe drug drugega in jih ne prezirati. Tukaj izluščim DELO NA ODNOSIH
4."...,da je Bog blizu tudi takrat, ko stvari ne gredo, kot smo predvidevali". Zaupati je potrebno, da kljub padcem v življenju je Bog z nami in nas usmerja, kajti s trpljenjem na naši poti nas utrjuje za premagovanje vzponom in padcev. Če ne bi imel zaupanja v Boga na tej poti bi težko obvladovali padce. Večkrat pa na koncu, ko prebredemo določen padec pozabimo na zahvalo. Vsaj sam se moram večkrat zavestno opomniti, da sem hvaležen. Tukaj mi gred najbolj skupaj naslednje besede POMOČ, BLIZU, ZAUPANJE in HVALEŽNOST.
5. "Premišljevanje je Marija doživljala pod križem." Tukaj razmišljam predvsem o stvareh ali dejanjih, ki se nam dogajajo v življenju. Božja logika je drugačna od naše, zato včasih lahko sprejmemo, da določena stvar za katero smo se trudili, pa ni obrodila sadov, propade, da se potem lahko rodi nova. Večkrat se sprašujem o stvareh, ki ne vodijo v pravo smer, pa nimam moči, da bi jih lahko obrnil (odnosi s sodelavci, sosedi,...). Včasih je potrebno tudi počakati, da kakšna stvar dozori. Tukaj pa mi pride na misel lastnost POTRPEŽLJIVOST.
Gorazd Lapanja