Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

17 Polnočnica - Življenje za naju

9 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 years 35 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezusovo rojstvo

Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.


Pastirji in angeli

V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.« In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« Lk 2,1-14

 



Življenje za naju

Dragu bratje in sestre, kljub temu da vsako leto znova obhajamo to sveto noč, se vsako leto sprašujem, zakaj je ta noč zate in zame drugačna od drugih. Gotovo v nas prebuja spomine in hrepenenja. Vemo, da je drugačna, ker se to noč ni rodil kdorkoli, ampak sam božji sin. Kaj prinaša v ta svet božje rojstvo? Ali lahko ta noč spreminja najino življenje, moje in tvoje?

Mogoče nam lahko v iskanju odgovora pomagajo jaslice. Poglejmo vanje. Narejene so v dveh dvodelnih slikah.Skupaj ustvarjajo celoto, ki prikazuje življenje obkroženo s puščavo. Pravzaprav je to prvi pomen te noči. Bog prihaja v temo našega življenja in jo želi razsvetliti. Ni mu vseeno ali se v nas širi luč ali tema; ali bomo širili rodovitna polja ali bo puščava zadušila življenje za življenjem. Bogu ni vseeno za nas. Želi nam prinesti življenje, želi, da bi živeli polno in veselo. To je prvo sporočilo. Tako močno, kot se Bog zanima za nas, kot njega skrbi za nas, s takšno ljubeznijo ne skrbi za nas nihče. V tem je pomembno sporočilo te noči. Zato ta noč ni navadna noč. To je noč božje ljubezni do naju!

V čem je še lepota te noči? O tem pripoveduje Babilonski stolp, ki se dviga na moji levi. Spomnimo se zgodbe izpred mnogo stoletij pred Jezusovim rojstvom. Ljudje so si rekli: Naredimo si ime, bodimo veliki in močni, naredimo stolp do neba. Zgodba se ponavlja tudi danes. Lahko jo prevedemo v današnji jezik: Dajmo si ceno, naredimo nekaj, na kar bomo lahko ponosni, nekaj kar nam bo dalo tisto vrednost, ki si jo iščemo: boljši avto, boljšo službo, lepšo punco ali boljšega fanta, boljše in več tega in onega. Naredimo si ime, je neprestana skušnjava. Pa to resnično prinaša življenje?

Bog ve, da si pri lastni ceni sami ne moremo v resnici pomagati. Zato je stopil na zemljo kot eden izmed nas, ubog otrok, v štalici, da bi dosegel vsakega človeka, tudi tistega najbolj na dnu. Želi nam povedati, da smo vedno in povsod dragoceni v njegovih očeh, da smo njegove podobe, njegovi – božji otroci.Če v sebi nosimo božjo podobo, če smo podobe Boga samega, ne potrebujemo nobenega imena več, nobenega dodatka. Ker smo njegovi, smo neskončno vredni! Mar ni to čudovit dar? V tem je naš mir, v tem je mir te noči, v tem je naše življenje. Vsi liki okrog štalice, se sklanjajo pred božjo veličino in v sebi nosijo neskončno srečo. Bog jih ljubi, kaj je lahko večjega. V tem je nov vir veselja in miru te noči. Božja podoba smo in zato neskončno vredni, nobena stvar nam ne more ničesar dodati in ničesar vzeti – ne denar, ne služba, ne ljudje. Ne potrebujemo napuha, tekmovalnosti, prezira in vojn. Bog verjame v nas, Bog sam nam daje ime in ceno!


Na vaši levi pa v ozadju vidite drugo starozavezno podobo, ki prikazuje mesti Sodomo in Gomoro, ki prinaša tretje sporočilo te noči. V njih se vse blešči, sveti in vrti. To sta mesti, ki ju je Bog nameraval uničiti, pa se je Abraham zanju pogajal. Prosil ga je, naj ju ne uniči, če najde v njima petdeset pravičnih. Barantal je z njim vse do desetih poštenih. A v mestu je bil pravičen le Lot s svojo ženo in dvema hčerkama. Meščani so hoteli ubiti tudi božja sla, ki sta obiskala Lota, da bi ga rešila. Zaradi te popolne pokvarjenosti, se je Bog odločil mesto uničiti, rešiti pa le Lota z ženo in s hčerkama. Lotova žena, ki ni poslušala opozorila, naj se na begu ne ozira nazaj, pa se je spremenila v solni steber, ki ga vidite kot solno lučko pred mestom.

Pod mestom je na levi strani drugi del sporočila: izgubljeni sin v očetovem objemu. Čemu ti dve sliki? Božje rojstvo nam ne prinaša le potrditve, da smo vredni, govori nam tudi o tem, da je življenje z njim, v njegovem domu, z njegovimi zakoni, ki so vedo zakoni ljubezni, lepo. Daje nam zgled polnega življenja in nas vabi, da mu sledimo. Kakor izgubljeni sinovi, ali kakor Sodomljani, radi popravljamo zakone, pravila in način življenja, tudi temeljne moralne norme. Bog prihaja, da bi nam povedal, da nas ljubi vedno, tudi ko se zgubljamo. Razume naše neuspele poskuse iskanja prave svobode, kakor je razumel izgubljenega sina, hkrati pa nas svari pred zablodami, ki nam jemljejo življenje in ne prinašajo tistega, po čemer hrepenimo.

Dragi bratje in sestre, želim vam blagoslovljen božič, da bi se skupaj veselili sporočila te božične noči, ki nas želi spreminjati. Bog nam govori:

  • da mu ni vseeno za nas in da ga skrbi za nas.
  • da smo v njegovih očeh neskončno dragoceni, da verjame v nas.
  • da pozna naša iskanja svobode in nas v padcih razume.


Ta noč je posebna noč. Noč, ki nam vliva upanje in moč, nam daje pogum in smisel. Naj bo to noč polna svetlobe novega veselja in novega življenja.

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 years 35 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2011

Vesel in blagoslovljen božič vsem, ki berete vrstice tega foruma!

peter

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 years 37 weeks od tega
Pridružen: 13.01.2011

Peter, hvala za to lepo pridigo s sporočilom Svete noči, ki je res posebna noč, zaradi vsega, kar je Božje rojstvo prineslo v z grehom ranjeno človeško zgodovino.

Sveti večer, pa je bil tokrat prav poseben večer tudi zato, ker se je na Mirenskem Gradu ustavil Abraham in potrkal na tvoja vrata :). Prisrčne čestitke z iskreno željo, da bi vsa nadaljnja leta, ki ti jih Božja previdnost še naklanja, nosil globoko v srcu to močno sporočilo Svete noči!

Tudi sama se pridružujem voščilu veselja in blagoslova v božičnih praznikih vsem, ki se srečujemo na tem forumu!

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 years 35 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2011

Hvala za voščila!

Jaslice si lahko ogledate na tejle strani: http://www.mirenski-grad.si/jaslice-na-mirenskem-gradu

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 years 37 weeks od tega
Pridružen: 13.01.2011

Krasno!

Hvala za povezavo in čestitke za postavitev jaslic! Upam, da mi jih bo dano videti tudi "v živo".
A je varno tam v bližini babilonskega stolpa? No, napuh je trdoživ in se zlepa ne zruši do konca ;)...

Naj nam Novorojeni da milost, da bi se kljub privlačnosti želje, da bi si dajali ceno in si ustvarjali ime, raje držali majhnosti in preprostosti jasli.

Neža
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 20 weeks od tega
Pridružen: 31.05.2011

Upam, da ste preživeli božične praznike v miru in veselju! Nam je kljub vsem preizkušnjam in borbam, upelo priti do miru in bližine v naši družini:) Vsako leto nas Bog ravno pred in med božičem preizkuša na različne načine, vedno se nekaj zakomplicira ali zgodi kaj nepričakovanega. Kot bi nas spraševal: "Ali ti/vama bo uspelo ohraniti mir in veselje, mi zaupaš, da je vse v mojem načrtu?" Letos smo imeli kar pestro v zadnjem tednu- od bolezni, ki je preprečila, da bi skupaj bili na praznovanju in pri mašah, do moževe nesreče ter slabe volje in sporov med nama, ko sva tako hrepenela po tem, da bi nama uspelo biti skupaj, se začutiti, si biti blizu. Pa je uspelo, hvala Bogu:) Sama težko sprejemam spremembe načrtov, a na koncu se vedno izkaže, da je božji načrt bil boljši. In da ni vse črno belo. Če se ne bi tako kregala in razčiščevala stvari, ki se nama dogajajo, mogoče ne bi prišla do take bližine in veselja. In ravno vse te stvari, ki so se nama dogajale, so naju pripeljale do več pogovarjanja. Tudi ta zadnji teden adventne akcije o hrepenenjih se mi zdi v tem času zelo na mestu.

Glede Jezusovega rojstva me nagovarja to, da se je rodil ravno v hlevu, majhen, ne v blišču in vsem na očeh. Kljub "neugodnim razmeram" ob rojstvu je imel toplino njegovih staršev, ki je marsikateri pomembnež nima. Razmišljala sem, da bi čisto drugače gledala na Jezusa, kot božjega Sina, če bi se rodil v imenitni stavbi, bogatim staršem. Po moje bi me odbilo vse skupaj, ne bi čutila, da je tukaj tudi zame.

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 30 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2012

"V čem je še lepota te noči? O tem pripoveduje Babilonski stolp, ki se dviga na moji levi.Spomnimo se zgodbe izpred mnogo stoletij pred Jezusovim rojstvom. Ljudje so si rekli: Naredimo si ime, bodimo veliki in močni, naredimo stolp do neba. Zgodba se ponavlja tudi danes. Lahko jo prevedemo v današnji jezik: Dajmo si ceno, naredimo nekaj, na kar bomo lahko ponosni, nekaj kar nam bo dalo tisto vrednost, ki si jo iščemo: boljši avto, boljšo službo, lepšo punco ali boljšega fanta, boljše in več tega in onega. Naredimo si ime, je neprestana skušnjava. Pa to resnično prinaša življenje?

Bog ve, da si pri lastni ceni sami ne moremo v resnici pomagati. Zato je stopil na zemljo kot eden izmed nas, ubog otrok, v štalici, da bi dosegel vsakega človeka, tudi tistega najbolj na dnu. Želi nam povedati, da smo vedno in povsod dragoceni v njegovih očeh, da smo njegove podobe, njegovi – božji otroci.Če v sebi nosimo božjo podobo, če smo podobe Boga samega, ne potrebujemo nobenega imena več, nobenega dodatka. Ker smo njegovi, smo neskončno vredni! Mar ni to čudovit dar? V tem je naš mir, v tem je mir te noči, v tem je naše življenje. Vsi liki okrog štalice, se sklanjajo pred božjo veličino in v sebi nosijo neskončno srečo. Bog jih ljubi, kaj je lahko večjega. V tem je nov vir veselja in miru te noči. Božja podoba smo in zato neskončno vredni, nobena stvar nam ne more ničesar dodati in ničesar vzeti – ne denar, ne služba, ne ljudje. Ne potrebujemo napuha, tekmovalnosti, prezira in vojn. Bog verjame v nas, Bog sam nam daje ime in ceno!"


Kako zelo me nagovarja tale opis o babilonskem stolpu! Pa tudi sicer postavljeni babilonski stolp v jaslicah na Gradu pritegne moj pogled. Si lahko predstavljam, da je tako osupnil in navdajal s ponosom tudi Babilonce. Tako resnična se mi zdi ta podoba stolpa, ki sega do neba, kot odraz nečesa, kar mi bo dalo pomebnost in veljavo.
Zdi se mi, da se tu odvija boj med življenjem in smrtjo.  Vsak trenutek se v meni bije boj- boj za vero, da me Bog ljubi, da se vredna, da mi nič in nihče ne more zvišati cene. Ali boj za to, da si sama dam ceno, pomebnost, ime...Prvi boj prinaša življenje meni in prostor ob meni bližnjemu. V tem boju sva zmagovalca oba in sva vedno bolj skupaj in živa ter življenje lahko prinašava naprej.
V drugem boju pa seštevam trupla, ki jih puščam za seboj v bojazni, da mi bo drugi vzel ime, prostor, pomebnost...Več ljudi, kot v boju pade, bolj sem sama, če pa še kdo ostane, je med nama itak puščava in ni življenja.

Boj torej ni izbira, izbiram lahko le, za kaj se borim. Bog daj, da bi se vztrajno borila za dobro, za življenje!

Martina
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 years 37 weeks od tega
Pridružen: 08.03.2011

Napisane misli mi dajejo novega upanja in smisel spreminjanja kljub temu, da je to izredno težko. Bog vedno poskrbi zame in me razume. O, kako je to lepo. Do sedaj sem vedno imela Boga na prvem mestu in potem daleč, daleč nekje je bil prostor še za koga drugega. Počasi ugotavljam, da mi Bog govori tudi po ljudeh, ki me obkrožajo.Ko je najtežje, se zavestno trudim vztrajati kljub temu, da ne vem, če bo to kratkoročno delovalo - da bo dolgoročno že, že...verjamem, a v tistem trenutno izgleda to tako, kot da bi vse svoje življenje stavila na eno kocko. Kar mi ostane je le zaupanje, da bo Bog poskrbel.

Novorojeno dete, hvala ti za življenju, ki ga le skupaj s teboj lhako Živim. 

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 47 weeks od tega
Pridružen: 07.12.2016

Vsa taka razmišljanja mi dajo misliti, da se ustavim, kje se vidim kot babilonski stolp ali razsvetljeno mesto. Priznam, da se ob tem sam ne ustavljam oz. se sploh ne spomnim, da bi razmišljal, kje se lahko rinem v ospredje in kje se lahko svetim v nepravem pomenu. Po zgornji razlagi jaslic sem se v teh dneh tudi sam ustavil in razmislil, kje so tista področja, ki me vabijo v ospredje zgolj zaradi iskanja pozornosti in uspehov.
Sam sem se ulovil prav na področjih, ki jih obvladam in sem potem mogoče malo razočaran, če me na teh področjih drugi ne vidijo ali opazijo. Druga pote pa je, da lahko kažeš svoje talente, a brez kakšnega bahanja. Sam sem potem ugotovil, da kogoče res pri svojih področjih, ki jih obvladam, rad samega sebe porinem malo v ospredje. Problem pa vidim na tistih področjih, ki mi ne gredo ravno najbolje in bi tam rabil več uspodbude, tam pa se začnem skrivati, ker sem premalo samozavesten, ali pa mi je takoj vse dobro. 

 Gorazd Lapanja 

 

Patrik Markič
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 years 40 weeks od tega
Pridružen: 25.10.2017
"V čem je še lepota te noči? O tem pripoveduje Babilonski stolp, ki se dviga na moji levi.Spomnimo se zgodbe izpred mnogo stoletij pred Jezusovim rojstvom. Ljudje so si rekli: Naredimo si ime, bodimo veliki in močni, naredimo stolp do neba. Zgodba se ponavlja tudi danes. Lahko jo prevedemo v današnji jezik: Dajmo si ceno, naredimo nekaj, na kar bomo lahko ponosni, nekaj kar nam bo dalo tisto vrednost, ki si jo iščemo: boljši avto, boljšo službo, lepšo punco ali boljšega fanta, boljše in več tega in onega. Naredimo si ime, je neprestana skušnjava. Pa to resnično prinaša življenje?"

Ko sem prvič videl jaslice, še v nastajanju, sem šel mimo stolpa, ne da bi ga opazil. Ko sem se obrnil in ga zagledal, sem se zelo začudil. Prvič zaradi tega, ker je tako mogočen, drugič - kako to da sem šel mimo njega in ga nisem opazil? Če se ustavim pri drugem, to sliči prav na trenutke moje ''slepote'' ob skušnjavi, da si naredim ime. Kadarkoli mi bo uspelo spregledati in se vprašati, ali mi to resnično prinaša življenje, mi bo v pomoč tale odstavek:

"Bog prihaja, da bi nam povedal, da nas ljubi vedno, tudi ko se zgubljamoRazume naše neuspele poskuse iskanja prave svobode,kakor je razumel izgubljenega sina, hkrati pa nas svari pred zablodami, ki nam jemljejo življenje in ne prinašajo tistega, po čemer hrepenimo."