Jezus obljubi Svetega Duha

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj.

Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. (Jn 14,15‑16.23b‑26)

Sveti Duh nas bo učil vsega…

Preden se ustavim ob evangeljskem odlomku se sprašujem, zakaj je Sveti Duh tako 'iz rabe'. Saj vsi poznamo žalosten rek, da je zakrament svete birme, zakrament odpada. Mladi po birmi odhajajo, če do tja sploh še pridejo. Zakaj je Sveti Duh tako odrinjen v kot?

Prvi odgovor na 'neaktulanost' Svetega Duha mi ponuja njegovo nasprotje – hudi duh. Sveti Duh je pravzaprav duh, ki nas vodi k dobremu. Jezus lepo pravi učencem, da jih bo učil vsega in spomnil vsega, kar jim je povedal. Torej Sveti Duh nas vodi h krepostim, hudi duh, pa nas skuša zapeljati v zlo. A kaj ko mnogi, če ne kar večina, ne verjamejo v obstoj hudiča. Kako naj obstaja Sveti Duh, če nima svojega nasprotja? Navsezadnje luč ni potrebna, če ni teme.

Posledično pridemo do naslednje ugotovitve: Če ni dileme med tem, kaj je dobro in kaj slabo, ampak je le vprašanje, kaj mi paše, kaj je moje in po moje, potem spet Sveti Duh nima razlog za bivanje v našem življenju. Če smo sami sebi zadostni, potem ne potrebujemo binkošti. Kaj pa so binkošti in kdo je Sveti Duh poglejmo na preproste navedke iz Svetega pisma.

Najprej srečamo Svetega Duha ob angelovem oznanjenju Mariji, ko ji odgovori: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin« (Lk 1,35) Prva naloga Svetega Duha je torej podarjanje življenja. Sveti Duh je duh življenja. Spominja nas, da je življenje, ki smo ga prejeli božji dar. On sam je bil 'zraven', ko nas je Bog Stvarnik poklical v življenje in z nami ima načrt.

V evangeliju potem beremo o Jezusovem krstu: Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Lk 3,22) Sveti Duh je duh Božjega otroštva. Po Jezusu in v Svetem Duhu smo med seboj ljubljeni božji sinovi in hčere, bratje in sestre med seboj. Tako hitro pozabimo, da smo vsi ena sam družina.

Spomnimo se še današnjega berila, kjer smo slišali: Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju … Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati … Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. (prim. Apd 2,1-13) Sveti Duh nas uči razumljivega jezika, tj. jezika ljubezni. V Svetem Duhu smo poklicani, da si prizadevamo, da bi drug drugega razumeli in se dali razumeti. Poklicani smo v občestvo edinosti, ki je mogoča le v Svetem Duhu.

In ne nazadnje nam o vlogi Svetega Duha govori današnji evangelij, kjer smo slišali: Sveti Duh nas bo učil vsega in spomnil vsega, kar nam je Jezus povedal. Ob tej Jezusovi misli razumem dvoje: to, kar je Jezus učil in kar je bil, je izredno pomembno. Ob tem naj bi se ustavljali in se vsega spominjali. Drugo, kar razumem v Jezusovi trditvi pa je, da se brez pomoči Svetega Duha nismo sposobni učiti življenja po Jezusovem zgledu in se spominjati njegovih spodbud.

Sveti Duh je torej edino jamstvo, da zmoremo slediti Jezusovemu nauku in zgledu. A da bo Sveti Duh deloval je potrebna drža, ki jo lahko prepoznamo pri vseh, ki so ga bili deležni: Marija ob oznanjenju, Jezus ob krstu, apostoli na binkošti. Bili so ponižni in učljivi. Ko pomislimo na ti dve besedi, pa imamo še en razlog več, zakaj je Sveti Duh danes iz rabe. Nihče noče biti ponižen in nihče ne bi priznal, da česa ne ve. Sveti Duh pa vstopa vedno le v ponižno srce, odprto za spremembe v srcu, v glavi, v življenju. Marija reče svoj Zgodi se! in Sveti Duh začne novo poglavje njenega življenja in človeške zgodovine.

Tudi učenci, o katerih smo danes slišali, so v nepredvidljivem položaju. Ničesar ne vedo. Oni so tisti, ki naj bi šli in oznanjali svetu, da je Jezus Odrešenik. Kako? Kje? Kaj bo nastalo iz njihovega oznanjevanja? Učenci so morali najprej priznati svoj majhnost. Bili so skupaj z Marijo, ki je to pot že zdavnaj začela. Tam je z njimi, da jim pomaga. Sveti Duh začenja z njimi novo poglavje osebne in skupne zgodovine, potrebuje pa ponižna in učljiva srca.

Naj nam Gospod pomaga, da bomo ponižni in učljivi, da bo v nas prostor za delovanje Svetega Duha.