Nocoj bo sveti večer.

V sveti tišini je prišel Kristus na svet. Zato mora biti v meni predvsem danes sveti molk. Sveti večer ni samo prejemanje, je tudi darovanje. Ljubezen terja ljubezen. Gotovo, najprej moram prositi: »Čisto srce v meni ustvari, o Bog!« Če kdaj, moram biti v sebi ubran, prost greha, pa tudi sleherne posvetne misli. Moje srce mora biti pripravljeno zate. Kaj bi te prosil? Nič, razen ene stvari: da izpolnim tvojo voljo. Rad bi sodeloval pri tvojih načrtih. Ni važno, da jih poznam od blizu. Pomembno je, da ti veš za mojo nalogo. Korak za korakom tvojo pot. Samo to. Vse drugo prepuščam tebi. Kaj naj dam? Imam kaj? Vzemi, kar hočeš! Vse je tvoje: moj čas, moje življenje, vsak moj dan, ves moj jaz. Z vsem nimam kaj početi. Ti iz vsega napravi, kar veš, da sodi v tvoj skrivnostni načrt. Nocoj bi se rad vsega predal tebi, kot se zaljubljenec preda ljubljenemu bitju. Vem, da s tem rečem veliko. Če jutri res terjaš vse, bom dal? Želel bi, da. In toliko preizkušani sveti Avguštin ve rêči: Želeti se pravi že ljubiti. Sicer pa nocoj ne bi rad govoril.

Na to sveto noč bi tudi jaz bil rad zagrnjen v sveti molk. Sveta noč – blažena noč.