Sv. Marta
Gostoljubje. Tudi krščanski problem. Prve krščanske generacije, skozi stoletja samostani, mnoge krščanske hiše – so slovele zaradi gostoljubja. Kjer so vrata vedno zaprta, za njimi živi krščanstvo dvomljive vrednosti, pa četudi so »kloštrska« vrata. Lazarjeva hiša v Betaniji, kakšno uro hoda od Jeruzalema, je bila hiša gostoljubja. Kolikokrat se je Gospod ustavil pri njih, pa ne sam, kar s celo svojo »kompanijo«. Vrata so bila vedno odprta. Navezalo se je med temi dušami pravo, iskreno prijateljstvo. Kako resnično človeški je bil Kristus. Ni se bal imeti posebno prijateljsko družino. Vsakega na svoj način je ljubil: Lazarja tako, da je ob smrti jokal in ga obudil k življenju. Marijo, ker je cenil njeno duševno globino, saj je kar »pila« njegove besede. Nič manj Marto, gospodinjo, gotovo bolj pripravno za strežbo, kot je bila njena sestra. Kot Marija simbol kontemplacije bo tudi Marta ostala v krščanskih rodovih simbol gostoljubnosti. Verjetno Lazarjeva hiša ni bila med revnimi. A za gostoljubje ni potrebno bogastvo. Potrebno pa je srce. Kjer ljudi davi skopost, samo tam ni kozarca vode in koščka kruha in odprtih vrat. Gostoljubje ni v razkošnih pojedinah, ki si jih lahko privoščijo bogatini, včasih celo iz nečednih namenov. Gostoljubje je tista pristna domačnost, prijazen obraz, lepa beseda – drugo je le dodatek in pride od sebe.
Ko bi vsak krščanski dom – kakršnekoli vrste – bil hiša gostoljubja! Kristus prihaja v različnih oblikah v vse naše domove. So Betanija?









Razlaga današnje svetnice tako pri g. Sodji kot v mašnih obrazcih se mi zdi zelo pomanjkljiva. Jezus graja Marto in pri tem, verjamem, misli zelo resno. Ne graja je, ker ne bi cenil njenega dela ali gostoljubja. Graja jo, ker dela vse to v veliki meri zato, ker ji to bolj paše, tam se najde, medtem ko sicer ne ve, kaj bi z gostom.
Mar ni tako pogosto tudi na naših obiskih. Gostitelj ti ponuja hrano in ti ponuja in ponuja in ponuja. Saj boste kaj pojedli, vzemite še malo, boste še kaj popili itd. Naj me koklja brcne, če tega nadlegovanja še niste doživeli. In če ste odklonili 'gostoljubje' ste bili grdi.
Logično, saj tudi Cerkev hvali gostoljublje, namesto da bi se ustavila pri globljem sporočilu Jezusovega srečanja z Marto. Vedno je potrebno le eno, odločitev za božje kraljestvo, za tisti zaklad, kot smo slišali v nedeljskem evangeliju, za katerega je potrebno odšteti čisto vse ostalo premoženje. Da, vse!
Gostoljublje bo resnično gostoljublje, če bo izviralo iz globoke odločitve za ljubezen, če bo prečiščeno vsakega ugajanja, navade in še česa.
Danes je veliko praznovanj, kjer je na mizi vsega in še česa, redko kje pa najdeš 'na mizi' čisto srce, ki ljubi in je pripravljeno prisluhniti, iskreno spregovoriti, preprosto biti. To je boljši del, ki nikoli ne uniči gostoljubja, ampak vanj vedno vodi. Ne pozabimo, najprej odločitev za božje kraljestvo, vse drugo nam bo navrženo, vse drugo pride samo!