Pri sebi najdi konkretno skušnjavo, ki ti onemogoča pot v odnos. V katerih situacijah si pomagaš sam in drugega ne potrebuješ?
Moja skušnjava je:Ko me drugi prizadene, si mislim: »Zakaj bi mu to povedal? Itak ga ne zanima.«
Kaj pa je tvoja skušnjava?










Gotovo je prva skušnjava, ki mi onemogoča pot v odnos strah, kaj bo z odnsom, če delim to, kar čutim, kar se mi dogaja. Sploh če so to bolj negativne stvari;). Drži me strah, da me drugi ne bo mogel/hotel razumeti in bom s svojo bolečino še vedno sama, le da bom še bolj ranljiva, ker bo zanjo vedel tudi bližnji. Gotovo je prisotna želja po iskanju resnice v odnosu, hkrati pa tudi napuh, ki podkrepi strah, kaj če ima drugi prav?!