Janez Krstnik oznanja

Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju:

Glas vpijočega v puščavi:

Pripravite Gospodovo pot,

zravnajte njegove steze!

Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom. Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jeruzalema in vse Judeje in iz vse pokrajine ob Jordanu. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja. Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: ›Abrahama imamo za očeta,‹ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« Mt 3,1-12

Skrit odpor do spreobrnjenja

Beseda Janeza Krstnika je zelo ostra. Farizejem celo pravi: Gadja zalega! Opozarja jih na nujnost spreobrnjenja in pravi, naj pazijo, da jih gospodar ne poseka kakor drevo, ki ne rodi sadu. Kot se je zdelo čudno farizejem, zakaj so deležni takšne kritike in v čem je tako huda potreba po spreobrnjenju, tako tudi nam verjetno včasih ni razumljivo, čemu bi se morali spreobrniti. Najbrž se sprašujemo: Kaj pa delamo tako hudo narobe, da bi se morali spreobrniti. Papež Frančišek je te dni pri svojem razmišljanju ob dnevni božji besedi (http://www.mirenski-grad.si/odpor-do-milosti) spregovoril o tem, kako se upiramo delovanju božje milosti. V tem vidim priložnost, da bi lažje razumeli, v čem je potreba po našem spreobrnjenju.

Papež pravi, da v življenju kristjana vedno obstaja kakšen odpor, ki mu onemogoča iti naprej. Odpor je lahko odkrit. To je odpor Savla, ki se je milosti upiral, a je bil prepričan, da izpolnjuje Božjo voljo. Jezus sam mu je nato dejal, naj se ustavi, in Savel se je spreobrnil. Odkrit odpor je zdrav, saj je odprt tudi za milost, da se kot grešniki spreobrnemo. Nevarnejši pa je skrit odpor. Vsakdo od nas ima lasten slog skritega odpora do milosti. Potrebno ga je najti in položiti pred Gospoda, da bi nas On očistil. Ta odpor je tisto, kar je Janez Krstnik očital farizejem. Ti so se imeli za pravične in niso hoteli slišati nikogar. Upirali so se Svetemu Duhu, medtem ko so se hoteli pokazati, kakor da si prizadevajo za Božjo slavo.

Odpor zaseje hudič, da bi zaustavil proces spreobrnjenja. Kadar je v instituciji ali v družini v teku kakšen proces spreminjanja, se pogosto sliši govoriti o odporu. Nič hudega! Odpor je tu, da ga presežemo in se rodi spreobrnjenje. Hudo pa je, če hudič zmaga. Da bi bili bolj odprti za spreobrnjenje, poglejmo, kje vse se skriva odpor. Papež Frančišek omenja tri vrste skritega odpora:

Prvi je odpor praznih obljub. Jezus pravi, da ne pride v Božje kraljestvo vsak, ki govori 'Gospod, Gospod'. Ali pa v priliki o dveh sinovih, ki ju Oče pošlje v vinograd: eden odgovori 'ne', a nato gre, medtem ko drugi pravi 'da', toda nato ne gre. To pomeni vedno diplomatsko reči 'da', medtem ko je v resnici 'ne'; izgubljati veliko besed o tem, da bomo vse spremenili, a v resnici ne spremenimo ničesar. V tem je duhovno kameleonstvo. To so tisti, za katere je vse 'da', medtem ko je vse 'ne'. To je odpor praznih obljub.

Sledi odpor opravičevanja. Tega vidimo takrat, ko se oseba nenehno opravičuje, ko vedno najde nek razlog za ugovor: 'Ne, to sem storil zaradi tega.' Kadar slišimo veliko opravičevanja, ne čutimo prijetnega vonja Boga, ampak neprijeten vonj hudiča. Kristjanu se ni treba izgovarjati z opravičili, kajti opravičila ga je Božja Beseda. Gre namreč za odpor z besedami, ki poskušajo opravičiti moje stališče, da ne bi sledil tistemu, kar mi nakazuje Gospod.

Tretji pa je odpor obtoževanja: ko se obtožuje druge, da ne bi gledali nase. Ni potrebe po spreobrnjenju in tako se zoperstavljamo milosti. Na to opozarja prilika o farizeju in cestninarju.

Odpor torej obstaja v našem srcu in sicer vsak dan. Odpor je dobro znamenje, saj nam kaže, da Gospod deluje v nas. Poskrbeti pa moramo, da ta odpor pade in gre milost lahko naprej. Odpor se namreč poskuša skriti za formalnost praznih obljub, za opravičevanje, obtoževanje ipd. Prizadeva si, da ne bi dopustili, da nas Gospod popelje naprej, saj je v tem vedno prisoten križ. Kjer je Gospod, bo zmeraj križ, majhen ali pa velik. Ob križu pa se v nas zbuja odpor. Tega se nam ni potrebno bati. Takrat je priložnost, da prosimo Gospoda za pomoč in se prepoznamo kot grešnike. Naj bo to naloga drugega adventnega tedna.