Jezusov krst
Tedaj je prišel Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hotel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.« Jezus je odgovoril in mu dejal: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« Mt 3,13-17
Da bi se mu dal krstiti …
Jezus je prišel k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Čemu? Da bi pokazal na izreden pomen krsta. Papež je pri sredini splošni avdienci spregovoril o krstu in začel kateheze o zakramentih. Takole pravi o krstu: »Krst je zakrament, na katerem temelji naša vera in ki nas spaja kot žive ude v Kristusu in njegovi Cerkvi. Skupaj z evharistijo in birmo oblikuje uvajanje v krščanstvo, ki predstavlja en sam velik zakramentalni dogodek, ki nas oblikuje po Gospodu in iz nas dela živo znamenje njegove navzočnosti in ljubezni.
Jezus je torej stopil v Jordan, da bi poudaril vrednost krsta, krsta, ki ga bomo po njem mi prejemali, krsta, ki nas oblikuje po Gospodu in nas dela živo znamenje njegove navzočnosti in ljubezni. Kako nas krst oblikuje, po čem postajamo podobni Gospodu in po čem znamenje njegove ljubezni? Na praznik treh kraljev smo slišali, da so modri z Vzhoda prinesli Jezusu zlata, kadila in mire. Ob tem smo razmišljali, da so modri v jaslih že prepoznali Božjega sina: kralja kraljev, velikega duhovnika in največjega preroka. Rekli smo, da so zlato prinesli kralju, kadilo duhovniku, miro človeku, bolje rečeno preroku in da je v tem Jezusova veličina, pa tudi veličina vsakega izmed nas. Gospodovo razglašenje liturgija povezuje tudi z današnjim praznikom Jezusovega Krsta. Kralji so pravzaprav prinesli darove za krst, ki se je zgodil toliko kasneje. Z darovi pa so povedali tisto, kar se s krstom zgodi. Po krstu tudi mi prejmemo dostojanstvo Božjih otrok in trojno službo: kraljevsko, duhovniško in preroško. Ob teh službah in ob darovih kraljev pomislimo, kaj naj po krstu postajamo.
zlato – kralju
Jezus postaja kralj, ko na križu vse pritegne k sebi. Ko izreče: Dopolnjeno je. Ko izpolni voljo Nebeškega Očeta. Prav tako postaja Marija kraljica, ko sprejema Božjo voljo in jo izpolnjuje. Ko sprejema Božji načrt. S krstom smo tudi mi potopljeni v skrivnost Božjega načrta in prejemamo kraljevsko dostojanstvo. Pomaga nam sprejemati svet v luči Božjega načrta in se izogibati napuhu, ki nas, kakor Adama in Evo, odnese proč od drevesa življenja, od vrelca krstne milosti.
kadilo – duhovniku
Jezus svoje duhovništvo izpolni z vnaprejšnjo daritvijo sebe na veliki četrtek. Daritev dopolni na križu in s tem dovrši nalogo velikega duhovnika. Marija svoje duhovniško poslanstvo začenja v darovanju Jezusa v templju in jo dopolnjuje, ko Jezusa polaga v grob. Tako tudi Abel v naših jaslicah izroča darove in sebe samega Bogu in ohranja dostojanstvo Božjega otroka, ki ga v tekmovalnosti in sebičnosti izgublja njegov brat Kajn.
miro – preroku
Svojo preroško službo Jezus izpolni s svojim življenjem. Najprej tiho delo in molitev v nazareški delavnici, v kateri se pripravlja za oznanjevanje, ozdravljanje in izganjanje. Oznanja božje kraljestvo, ki se približuje. Marijino preroško dostojanstvo je v tihem delu in molitvi, spremljanju Jezusa in spodbujanju k nastopu, ko se čas dopolni. V Kani ona spodbudi k prvemu čudežu, ker veruje v njegovo moč. Kot prerokinja to moč napoveduje. Tiho delo in molitev vidimo tudi pri Noetu, ki s tem kaže, da ne živi za ta svet, ampak za Božje kraljestvo. Ne zase, ampak za odrešenje človeštva.
S krstom smo torej postali podobni Kristusu. Krst nam pomaga, da to podobnost živimo v Cerkvi. Zato papež živo poudarja, da ni isto biti krščen ali nekrščen. Vabi nas, da se spomnimo datuma svojega krsta. Kar pobrskajmo po dokumentih, da ta datum najdemo, če ga še ne poznamo. Jaz sem pogledal ;) Spodbuja nas še, naj se na nas pozna delovanje krstne milosti, da bodo v srečanju z nami, naši bratje lahko srečali prave Božje otroke, prave brate in sestre v Jezusu Kristusu, prave člane Cerkve.
Naj bo torej današnji dan obnovitev krstne milosti in veselje nad trojno službo, ki nam je s krstom podeljena. Naj bomo po Kristusu resnično kralji, duhovniki in preroki!









Oj,
v vseh treh poslanstvih iščem veselje. Vidim, da ga Božja volja, darovanje in dostojanstvo lahko in morajo prinašati. Moram pa se zanje (tudi za veselje) trudit. To pa je stvar vere - zaupat Bogu, da je to to.
Ostajamo povezani v molitvi!
Gospod, prosim, pomagaj nam živeti z veselim dostojanstvom kralja, duhovnika in preroka v pravem pomenu besede.