Blagor čistim v srcu

Bog je z vero očistil srca poganov (prim. Apd 15,9); z vero, ki deluje po ljubezni. (prim. Gal 5,6) Kdor veruje, pa ne ljubi, ravna kot suženj in ne kot sin (prim. Jn 8,35), saj deluje iz strahu pred kaznijo in ne iz ljubezni in pravičnosti. Le vera, ki deluje po ljubezni, očiščuje srce. (prim. sv. Avguštin) 

Ob blagrovanju čistih v srcu morda nehote pomislimo na čistost glede spolnosti – na krepost, ki izhaja iz spoštovanja šeste božje zapovedi. Prvotni pomen »ne prešuštvuj« (2 Mz 20,14) se je namreč preoblikoval v zapoved »ne nečistuj«. Toda v Novi zavezi so za odsotnost grehov mesa uporabljeni drugi izrazi, npr. vzdržnost.  

Dejansko nasprotje čistosti srca je pomanjkanje pravega namena. Jezusov šesti blagor je namenjen tistim, ki niso dvolični, ki nimajo zahrbtnega namena; tistim, ki se v svojem življenju borijo vedno uresničevati čistost namenov tako, da njihove besede in dejanja izvirajo iz preobilja njihovega srca. (prim. Mt 12,34)  

1. Čistost srca v Stari zavezi – Srce v svetopisemskem pomenu izraža središče človeka – njegovih misli, čutenja, želja, presoje, odločitev. Človek vidi le to, kar je pred njegovimi očmi, Gospod pa vidi v srce. (prim. 1 Sam 16,7) Resnica vsakega človeka je v njegovem srcu.

Zato so preroki na vso moč klicali k očiščevanju srca, da bi ne bilo »kamnito«, neobčutljivo za Božjo besedo, temveč »meseno« (prim. Ezk 11,19) – da bi moglo spoznati Boga in odgovoriti na njegovo zastonjsko ljubezen. (prim. Jer 24,7)

Iskren vernik, ki se je zavedal svoje grešnosti in nevrednosti stopiti pred Gospoda, je prosil najprej za čisto srce: »Kdo se bo povzpel na GOSPODOVO goro, kdo sme stati na njegovem svetem kraju? Tisti, ki je nedolžnih rok in čistega srca, ki svoje duše ne vzdiguje k praznim rečem in ne prisega po krivem.« (Ps 24,3-4) Bil je poklican, da dan za dnem v globini svojega srca spoznava Božjo voljo in jo živi v urejenih odnosih do bližnjega. (prim. Iz 1,16-17) Čisti v srcu uresničuje odnose z ljudmi v resnici, pravičnosti, miru in ljubezni.

2. Jezus, zgled čistih v srcu – Jezus vse to, kar učijo preroki in sporočajo psalmi, še poglobi. Poudari, da je sprava z bližnjim pomembnejša od žrtvovanja Gospodu: »Usmiljenja hočem in ne žrtve.« (Mt 9,13)

Tudi glede »nečistih« jedil je jasen: »Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to omadežuje človeka… Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka. Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve. To je tisto, kar omadežuje človeka.« (Mt 15,11.18-20)

Pomembno je to, kar vernik želi in odloči v svojem srcu. (prim. Mt 5,21-28) Jezus ostro graja pismouke in farizeje glede na iskrenost njihovih namenov: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti.« (Mt 23,27)

Nečisto srce že samo po sebi nasprotuje občestvu z Bogom. Vsak greh je udejanjen že v srcu človeka, še preden se to pokaže navzven. V srcu sobivata tako beseda Boga (prim. Rim 10,8) kakor tudi nagnjenje k slabemu. (prim. Rim 7,18-23) V našem vsakdanjem življenju se neprestano borimo med enim in drugim ter se odločamo, ali bo nad nami kraljeval Bog ali maliki.   

Čistost srca je torej povezana z udejanjanjem zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega. (prim. Mr 12,28-34) Varujmo pa se tveganja, da bi si čisto srce predstavljali kot imuno pred grehom. To je lahko lažna predstava o čistosti tistih, ki nimajo poguma, da bi živeli s strastjo, goreče. Čisto srce je povsem razpoložljivo Gospodu, da ga očiščuje on, ki je edini svet. Jezus je bil čistega srca, sposoben živeti v občestvu z Očetom in ljudmi, jih ljubiti zastonjsko, z nedeljenim srcem.

3. Čistost srca dovoljuje, omogoča »gledati Boga« - Kako je kristjanu mogoče videti nevidnega Boga? Ga bomo videli »iz obličja v obličje« (1 Kor 13,12) šele ob koncu časov? V kontemplativni molitvi zremo, vidimo Boga, kakor o njem pripoveduje Jezus: »edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.« (Jn 1,18) Da bi lahko sprejeli Jezusovo zagotovilo: »Kdor je videl mene, je videl Očeta,« (Jn 14,9), potrebujemo čisto srce. Če neutrudno iščemo Boga in iskreno prosimo: »Čisto srce, o Bog, mi ustvari,« (Ps 51,12); če sprejmemo, da nas kakor mladike na trti očiščuje, da rodimo še več sadu (prim. Jn 15,1-7), potem bomo očiščeni. Takšni bomo lahko okusili in videli, kako dober je Gospod. (prim. Ps 34,9) Naša naloga je le, da sodelujemo z božjo milostjo - da damo na voljo svoje srce.

»Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist.« (1 Jn 3,2-3)

Premišljevanje Gospodove besede nas očiščuje dan za dnem. Zaupanje v Gospoda in upanje, kakršno je imela nečista, krvotočna žena razsvetljuje naše srce; vodi nas, da se dotaknemo njega, Čistega. Tako more biti očiščen vsak od nas! (prim. Mr 5,28) Kristjani lahko očistimo svoje srce predvsem z  dejavnim sodelovanjem pri liturgiji. V njej utrjujemo zavezo z Bogom tako, da poslušamo njegovo Besedo in smo deležni celotnega življenja Sina. Očiščeni moremo videti nevidne resničnosti – spremenjenega Jezusa, ki našemu srcu razodeva Boga.

Komur Bog nakloni milost čistega srca, ta postopoma postane sposoben videti svet z božjimi očmi: vidi žensko, kjer drugi vidijo prostitutko; vidi moškega, kjer drugi vidijo hudodelca; vidi že delo odrešenja, kjer drugi vidijo le zlo in greh. Tako postaja sposoben odpuščati vedno, v vsaki okoliščini. Njegovo srce, upodobljeno po Božjem srcu, je sposobno usmiljenja do vsega ustvarjenega.  

Predlogi za osebno premišljevanje:

A. Na kakšen načinje moje srce kraj srečanja z Bogom v naravi, v cerkvi, v odnosih z drugimi,…? Kako se moj odnos z Bogom preko svete maše razširja na moje bližnje?

B. Pred Gospodom gledam, kako negujem svoje notranje življenje s pomočjo mnogih sredstev (maša, obhajilo, spoved, adoracija, skupna in osebna molitev, Sveto pismo, duhovno spremljanje, duhovne vaje, delo, počitek, prosti čas, duhovne knjige in revije,…). Gospodu se zahvaljujem za vse te možnosti in prosim za čisto srce, da bi mogel to še bolje uporabiti za svojo duhovno rast in zorenje.