»Pravi kristjan je tisti, ki v praksi uresničuje Božjo besedo. Ni dovolj reči, da imam vero. Današnji evangelij govori o hiši, zgrajeni na skali oziroma na pesku. Ne bodimo navidezni kristjani, zamaskirani kristjani, kajti komaj bo prišla ploha, bo maska uničena. Ni dovolj pripadati zelo katoliški družini ali nekemu združenju ali biti dobrotnik, če ob tem ne sledim Božji volji. Mnogi navidezni kristjani padejo ob prvih skušnjavah, kajti manjka jim bistvo, gradili so na pesku.

A med Božjim ljudstvom je tudi mnogo svetnikov. Ni nujno, da so kanonizirani, a so svetniki: mnogi moški in ženske, ki v praksi živijo Jezusovo življenje. Gradili so na skali, ki je Kristus. Pomislimo na najmanjše, na bolnike, ki darujejo svoje trpljenje za Cerkev in za druge. Pomislimo na mnoge osamljene ostarele, ki molijo in darujejo; na družinske mame in očete, ki z velikim naporom skrbijo za svojo družino, vzgajajo otroke, opravljajo vsakdanje delo, imajo težave, a vedno z upanjem v Jezusa. Ne bojijo se. Storijo to, kar lahko. To so svetniki vsakdanjega življenja. Pomislimo na mnoge duhovnike, ki se ne kažejo, a ogromno delajo v svojih župnijah in to z veliko ljubezni: kateheze za otroke, skrb za ostarele in bolne, priprava na zakon … Vsak dan isto, isto, isto. Ne dolgočasijo se, kajti za temelj imajo skalo. To je Jezus. In to daje svetost Cerkvi. To daje upanje.

Razmišljati moramo o skriti svetosti, ki obstaja v Cerkvi, o kristjanih, ki ostajajo v Jezusu. Seveda so prav tako grešniki, kar smo vsi. Včasih kateri od teh kristjanov naredi velik greh, a se nato pokesa, prosi odpuščanja, kar je pomembna stvar: zmožnost prositi odpuščanje, ne zamenjati greh s krepostjo, dobro vedeti, kje je krepost, in kje je greh. Ti kristjani so postavljeni na skalo in skala je Kristus. Sledijo Jezusovo pot. Sledijo Jezusu.

Naduteži, nečimrneži, navidezni kristjani bodo padli, ponižani bodo. Medtem ko bodo ubogi zmagali. To so ubogi v duhu, ki se pred Bogom čutijo kot nič, ponižni, ki uresničujejo odrešenje tako, da v praksi uresničujejo Božjo besedo. Danes smo, jutri nas več ne bo. Sv. Bernard pravi: 'Pomisli, človek, kaj bo iz tebe: hrana za črve.' Vse nas bodo pojedli črvi. Če nimamo skale, bomo na koncu poteptani.

V tem času priprave na božič prosimo Gospoda, da bi bili trdno postavljeni na skalo, ki je On; naše upanje je On. Mi vsi smo grešniki, slabotni smo. A če postavimo upanje vanj, bomo lahko šli naprej. To je kristjanovo veselje: vedeti, da so v Njem upanje, odpuščanje, mir, veselje. In ne polagati svojega upanja v stvari, ki dane so, jutri pa jih več ne bo.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 4.12.2014)

Papež med jutranjo mašo: V Cerkvi je veliko skritih svetnikov 

»Koliko oseb je preganjanih zaradi vere, prisiljenih zapustiti svoje domove, kraje čaščenja, svojo zemljo, vse, kar imajo radi! Koliko zlomljenih življenj! Koliko trpljenja in koliko uničenja! Pred vsem tem se Kristusov učenec ne umakne, ne obrne obraza stran, ampak želi poskrbeti za to razbolelo človeštvo, z bližino in evangeljskim sprejemanjem...«

Papež o prostovoljstvu: Potrebno je pričevati o zastonjskosti