Kardinalstvo je dostojanstvo, ne čast

»Kardinalstvo zagotovo je dostojanstvo, ni pa čast. Na to kaže že sama beseda 'kardinal', ki ne pomeni nek dodatek ali okras, ampak 'temelj, oporno točko in osnovno gibalo' za življenje skupnosti. Kardinali so torej temelj in so utemeljeni, postavljeni v rimsko Cerkev.

Ljubezen je velikodušna in dobrotljiva …
Med konzistorijem se je bralo prvo pismo apostola Pavla Korinčanom. Njegova hvalnica ljubezni je vodilno nit kardinalske službe. Pavel najprej pravi, da je ljubezen velikodušna in dobrotljiva. Koliko bolj se poveča odgovornost v službi Cerkvi, toliko bolj se mora povečati srce, se razširiti po meri Kristusovega srca. Velikodušnost je sinonim za katolištvo: pomeni, znati ljubiti brez mej. Ljubiti to, kar je veliko, ne da bi zanemarili to, kar je majhno. Ljubiti male stvari na obzorju velikih … Znati ljubiti z dobrotljivimi gestami. Dobrotljivost je trden in stalen namen, da bomo imeli radi vedno in vse, tudi tiste, ki nas nimajo radi.

… ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje …
Ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša, in se ne napihuje, nadaljuje apostol Pavel. To je zares čudež ljubezni, kajti ljudje smo nagnjeni k nevoščljivosti in ponosu. Na to skušnjavo niso imuna niti cerkvena dostojanstva. A ravno zato lahko še toliko bolj izstopa Božja moč ljubezni, ki spreminja srce, tako da nisi več ti, ki živiš, ampak Kristus živi v tebi. Jezus je ves ljubezen.

… ni brezobzirna in ne išče svojega …
Ljubezen ni brezobzirna in ne išče svojega, nadaljuje Pavel. To pomeni, da kdor živi v ljubezni, ni osrediščen nase. Kdor je samo-osrediščen, temu neizogibno  manjka spoštovanje, česar se pogosto niti ne zaveda, kajti spoštovanje pomeni upoštevati drugega, njegovo dostojanstvo, njegove pogoje, njegove potrebe. Kdor je samo-osrediščen neizogibno išče svoj interes, ki je lahko prekrit s plemenitimi prevlekami. Ljubezen pa te razsredišči in te postavi v resnično središče, ki je samo Kristus.

… se ne da razdražiti in ne misli hudega …
Ljubezen se ne da razdražiti in ne misli hudega. Ljubezen nas osvobaja nevarnosti, da bi impulzivno reagirali, povedali in storili napačne svari; predvsem pa nas osvobaja smrtne nevarnosti vzdrževanja jeze, ki se kuha znotraj, ki te vodi v spominjanje vsega hudega, ki si ga prejel. To ni sprejemljivo za moža Cerkve.

… se ne veseli krivice, veseli pa se resnice …
Apostol Pavel nadaljuje, da se ljubezen ne veseli krivice, veseli pa se resnice. Kdor je v Cerkvi poklican v vodstveno službo, mora imeti močan čut za pravičnost, tako da bo tudi vsaka nesprejemljiva krivica lahko koristila njemu in Cerkvi. Obenem pa se veseli resnice. Božji človek je nekdo, ki je očaran nad resnico in ki jo v polnosti najde v besedi in mesu Jezusa Kristusa. On je neizčrpen vir našega veselja.

 … vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane
In kot zadnje, ljubezen vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Te štiri besede so program duhovnega in pastoralnega življenja. Kristusova ljubezen, zlita v naša srca po Svetem duhu nam omogoča, da živimo in smo osebe, ki zmorejo vedno odpuščati, vzbujati zaupanje, ker so polne vere v Boga; zmožne vedno širiti upanje, ker so polne upanja v Boga; osebe, ki znajo potrpežljivo prenašati vsako situacijo in vsakega brata in sestro v združenosti z Jezusom, ki je z ljubeznijo prenašal težo naših grehov.

Bog je ljubezen
Bog je ljubezen. Bog vse to uresničuje, če smo poslušni delovanju Svetega Duha. Takšni morajo biti kardinali: utemeljeni in pokorni. Bolj bodo utemeljeni v Cerkvi, ki ima sedež v Rimu, bolj bodo postali poslušni Duhu, da bo ljubezen lahko dala obliko in smisel vsemu, kar počnejo.« (Papež Frančišek v homiliji ob umestitvi dvajsetih noveh kardinalov rimske Cerkve; Vatikan, 14.2.2014)

Konzistorij: Papež Frančišek umestil dvajset novih kardinalov