Jezus očisti gobavca
K njemu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile in bil je očiščen. Jezus ga je brž jezno poslal ven in mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni več mogel v mesto odkrito, ampak je bival zunaj na samotnih krajih. In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu. Mr 1,40-45
Dragi bratje in sestre!
Prejšnjo nedeljo smo razmišljali o bistveni enakosti pa tudi o temeljni razliki med laiki in duhovniki. Dejali smo, da je poslanstvo laikov nenadomestlijivo ter da je prvo področje poslantstva laikov dom in svet. Izpostavili smo vašo skb za družinsko življenje ter nalogo, da oznanjate evangelij v širšem svetu. Danes pa bomo razmišljali o vaši vlogi v župniji in v rendi pastoriali Cerkve. Obnem se bomo tako prirpavili na izbor v župnijske pastoralne svete, ki bo po vsej Sloveniji v nedeljo 1. marca 2015.
Nikakor ne moremo reči, da ste laiki odsotni iz pastorale in življenja naših župnij. Po planarnem zboru (sinoda), ki smo ga imeli na pragu trejtega tisočletja (1999 - 2001), celo opažamo krepitev vloge laikov. Članov župnijskih pastoralnih svetov je skoraj 13.000; župnijskih Karitas je 440, prostovoljk in prostovoljcev Karitas pa 11.000; zakonskih skupin je približno 340 in še nastajajo nove. Poleg tega je vsako leto dobrih 4.000 oratorijskih animatorjev. So pa tudi katoliški laiki, ki neodvisno od duhovnikov ustanavljajo ustanove civilne družbe in delujejo na področjih novih medijev. S porastom laiških skupin prihaja v ospredje lik laika voditelja. Ob tem ne pozabimo na vso veliko množico 'klasičnih' laiških sodelavcev, kot so cerkveni pevci, ključarji, mežnarji, krasilke, ministranti, zaposleni v cerkvenih ustanovah in šolah …, skratka laikov, ki prevzemajo nekatere odgovornosti v Cerkvi na Slovenskem ali so člani kakšne posebne skupine.
V pastoralni načrt Pridite in poglejte smo zato zapisali: »Laiki z voditeljskimi sposobnostmi in majhna živa občestva predstavljajo znamenja nove evangelizacije. Lahko rečemo, ( … ) da se je nova evangelizacije že začela, četudi je organsko še nismo začrtali« (PIP 8). Cerkev na Slovenskem doživlja stisko zaradi povečane sekularizacije, majhnega števila duhovnih poklicev, veri nenaklonjenega okolja in lastnih šibkosti, Sveti Duh pa na to stisko že odgovarja z bolj zavzetimi laiki.
Laiki ste v življenju in vodenju župnij pomembni zaradi občestvene narave Cerkve in zaradi vam lastnega poslanstva v Cerkvi. Vaše naloge v Cerkvi se množijo. Sodobno upravljanje župnij odpira vrsto možnosti, različnih opravil in zadolžitev, ki zahtevajo ustrezno strokovno znanje in izkušenost in jih, dragi verni laiki, lahko opravite prav vi. Če ste včasih bili odgovorni zgolj za krašenje cerkve in okolice, ste danes ponekod že odgovorni za pripravo in potek kakšnega cerkvenega praznovanja, za organiziranje verouka, za organizacijo obnove cerkvenih stavb ter za pridobivanje sredstev zanje. Veselimo se, ko vidimo, kako v mnogih župnijah pogumni možje in žene sprejemajo različne odgovornosti za svoje občestvo.
Drugi vatikanski koncil uči: »Laiki morejo biti poklicani še na različne načine k bolj neposrednemu sodelovanju pri hiearhičnem apostolatu« (C 33). Hierarhični apostolat je drugo ime za vodenje cerkvenih dejavnosti. Po tradiciji in po kanonskem pravu je pastoralno in upravno vodenje župnij zaupano duhovnikom. Življenje župnij je namreč tesno povezano z evharistično skrivnostjo in obhajanjem svete maše, ki jo darujejo zakramentalno posvečeni duhovniki. Brez evharistije ni občestva, zato tisti, ki vodi evharistično bogoslužje, vodi tudi občestvo. Iz evharistije izvirajoča vodilna vloga duhovnikov seveda ne odriva laikov stran. Nasprotno: prav zaradi skupne evharistije ste laiki povabljeni, da sodelujete tudi pri vodenju župnij in drugih cerkvenih dejavnosti. Če smo bratje in sestre, deležni istega kruha in keliha, zakaj se potem ne bi smeli med seboj tudi dogovarjati o vodenju naše župnije?
Najbolj primerna in najbolj uveljavljena oblika sodelovanja laikov pri vodenju župnij je župnijski pastoralni svet. Ima ga že večina župnij v Sloveniji. V zadnjih letih župnijski sveti marsikje niso zgolj svetovalno telo, temveč so tudi skupina, ki se skupaj izobražuje in duhovno raste. Zato škofje zelo priporočamo in naročamo vsem župnikom, naj stalno odkrivajo in vzgajajo primerne župnijske sodelavce, da jim bodo lahko zaupali vsa opravila, ki jih v Cerkvi smejo in morajo opraviti verni laiki. Med temi so seveda v ospredju člani župnijskih pastoralnih svetov, ki jih bomo spet izbirali v nedeljo, 1. marca. Zavedamo se njihove pomembnosti za prihodnost naših župnij in se priporočamo Gospodu, ki je obljubil, da bo z nami do konca sveta (prim. Mt 28,20). Obnovimo vero v Svetega Duha, resničnega voditelja Cerkve. On vidi več, On vidi vse. Mi smo morda v krizi in vidimo kakor skozi meglo. Sveti Duh ni v krizi. On že gradi Cerkev jutrišnjega dne.
S to spodbudo za sproščeno in pogumno vključevanje v življenje in delo naših župnij, dekanij in škofij vas, dragi bratje in sestre laiki, prisrčno pozdravljamo in kličemo na vas Božji blagoslov."
Vaši škofje
No, ne vem, kdo od laikov potrebuje tole lekcijo.
Če nadaljujem s prispodobo nastopa pubertete v družini, se slab oče bori za svojo veljavo tako, da dopoveduje hčeri, kakšne so njene pristojnosti, do kod seže njena beseda in preko katere meje zagotovo ne bo šla. Tudi ko ji priznava, da ga je v marsičem že prerasla, to priznava le v toliko, kolikor mu služi za dokazovanje svoje moči. Zveni približno takole: "Zapomni si punca: Še vedno sem jaz tisti, ki sem odgovoren za dom, jaz prinašam k hiši denar in odločam o vsem, kar se bo delalo pri hiši. Ne pozabi, če ti kaj ni prav, lahko tudi greš!"
V tem duhu razumem tudi nepotrebo razlaganje pristojnosti in dejavnosti laikov in duhovnikov. Kaj ko bi se škofje vprašali, kako to, da vernikom niti dvakrat na leto nimajo sporočiti kaj bolj življenjskega in pomembnega!?
V povezavi s preteklo izkušnjo mi v ospredje stopa trditev iz pastirskega pisma: Pastoralni sveti niso zgolj svetovalno telo, temveč so tudi skupina, ki se skupaj izobražuje in duhovno raste. Zakonik Cerkvenega prava dodeljuje župniku absolutno oblast v župniji, pastoralni svet mu je le v pomoč. Ta oblast se marsikje po pravu tudi izvaja in laiki nimajo nobenega pametnega vpilva na župnikovo oblast. Pri zavzetih duhovnikih, je oblikovanje članov gotovo lep namen, pri mnogih pa je to le izgovor za redna srečanja 'svetovalnega' telesa, ki sicer nima kaj početi.
Nedvomno je prav, da hierarhična struktura skrbi za pravilen nauk in za zvestobo Kristusu in Cerkvi, problem pa vidim v tem, da se o vprašanju o tej skrbi sploh ne govori. Ko je Pilat zagorzil Jezusu, da ima oblast, da ga izpusti ali križa, mu je Jezus lepo povedal: Nobene oblasti bi ne imel, če ti ne bi bila dana od zgoraj. Prepričan sem, da tako Pilat kot župnik ne dobita oblasti od zgoraj, da bi križala Jezusa, pa ga pogosto križata oba. No, Pilat iz strahu, da ne bo več prijatelj s Herodom, župnik pa iz kakega drugega razloga.
Sprašujem se, ali nam je tako duhovnikom kot laikom jasno, kdaj imamo oblast od zgoraj. Se posvečeni zavedamo, da so laiki v zgodovini obnavljali Cerkev (z veliko začetnico!). Frančišek Asiški npr. je bil laik! Papež je moral spoznati, da ga potrebuje pri prenovi. Ne znotraj svojih predstav, ne znotraj svojih naročil, ampak tako, kot ga pošilja Bog. To je res lepo prikazano tudi v filmu. Bog daj, da bi se podobne stvari dogajale po naših škofijah in župnijah. A žal imam občutek, da mnogo dobrih pobud naleti na gluha ušesa župnikov in škofov.
Dragi bratje in sestre!
Pred nedavnim smo razmišljali o nauku z oblastjo. Ta nam edini daje moč in pooblastila za delovanje. Prepoznavajmo ga ne glede na stan, saj samo po njem deluje Sveti Duh, o katerem sicer pobožno a brez prave moči govorijo naši škofje. Tvegajmo korake v moči božje oblasti, pa čeprav naletimo na ovire prav pri tistih, ki naj bi Božjo oblast v Cerkvi zastopali.