Jezus in Bélcebub

Nato je prišel v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili. Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Bélcebub ga je obsedel in s poglavarjem demonov izganja demone.« Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govoril: »Kako more satan izganjati satana? Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati. Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo. Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.«

To je povedal, ker so govorili: »Nečisti duh ga je obsedel.«

Jezusova mati in bratje

Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.« Mr 3,20-35

Jezus ni priseben

Kar nekaj močnih misli je v današnjem evangeliju:

- Domači so prišli, da bi Jezusa odvedli, kajti govorili so, da ni priseben.

- Pismouki, so govorili, da je obseden.

- Jezus opozarja sodobnike: »Kdor preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja.«

- Jezusu tudi družina ni najpomembnejša, ampak, kdor uresničuje Božjo voljo, ta je njegov brat, sestra in mati.

Ustavimo se najprej ob prvi misli. Zakaj se je zdel Jezus za mnoge nor? Kaj je dela takega, da si je zaslužil tako čuden sloves?

DRUGAČEN JE – SAM – proti vsem! Logičen sklep je: Če je on normalen, potem smo mi vsi nori!

SAMOSTOJEN JE – BOG JE EDINO MERILO – Vse dela kakor mu veleva Oče, Bog. Logičen strah sodobnikov: Če je to dobro, potem smo vsi ostali reve, ker se ves čas oziramo na to, kaj bodo rekli drugi.

UPORNIK JE – EDINI ZAKON JE LJUBEZEN – Zaradi nje ruši ustaljene vzorce. Tudi tu je logičen sklep vladajočih: Če mu sledimo, bomo izgubili temelj svojega obstoja. Položaji in funkcije niso pomembni. Po tej poti bomo izgubili najpomembnejše. In če je ljubezen edini zakon, lahko pademo v anarhijo.

DRUGAČNOST, SAMOSTOJNOST IN UPORNOST so torej razlog za vsakršno etiketiranje. Še posebej, če imajo Jezusovi sodobniki polno razlogov za takšne ugotovitve. Poglejmo samo nekaj primerov Jezusove drugačnosti, samostojnost in upornosti.

Drugače gleda na:

- pravila življenja – sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Vse mora služiti človeku in njegovemu resničnemu dobremu. Pravila brez resnične vrednosti za človeka so za Jezusa prazna.

- zadnje besede nima niti shodnica, niti vrhovna verska avtoriteta, ampak Oče Bog.

- ubogi niso v njegovih očeh deležni prezira, ampak večje ljubezni. Blagor ubogim, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

- služenje ni sramota, ampak vrlina Jezusovega učenca. Kdor hoče biti prvi, naj služi.

- položaji in funkcije niso nič, zato bodo prišli v nebeško kraljestvo javni grešniki in prostitutke prej kot farizeji in pismouki.

- višek vsega je zapisan v koncu evangelija – niti družina ni zadnja svetinja. Kri ni nič, če je ne vodi božji duh. Kdor izpolni voljo nebeškega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati.

Če so našega učitelja zasramovali, bodo zasramovali tudi nas. Če nas imajo za nore, zaradi zvestobe njegovemu zgledu, smo na dobri poti. Njegov zgled pa vsekakor ni lahek. Tudi danes mora biti kristjan, tako kot Kristus: DRUGAČEN, SAMSTOJEN IN UPOREN, če hoče iti za svojim učiteljem.

In kdo preklinja Svetega Duha? Iz okvira Jezusove izjave lahko razberemo, da je preklinjanje Svetega Duha povezano s spoznavanjem dobrega in slabega. Če Jezusovih del: ozdravljanja, obujanja od mrtvih, vračanja dostojanstva ponižanim itd. ne morejo imeti za dobre, potem sprevračajo dobro samo. In kdor dobro sprevrže v slabo, se zoperstavlja Svetemu Duhu. Temu ni pomoči, kajti preklinja Boga samega in sebe postavlja na njegovo mesto. Ko bo napočil čas srečanja z njim, bo šel takšen človek mimo. Kako naj sreča Boga, če ga v življenju ni hotel videti v Njegovih dobrih delih.

Bodimo torej previdni v naših ocenah o dobrem in slabe, pa naj bo to na levi ali desni politični strani, pri sebi ali pri sosedu, v Cerkvi ali zunaj nje. Dobro je dobro, ne glede ali nam ugaja ali ne! Mogoče nas moti predvsem to, da je to dobro zavito v odbijajočo podobo drugačnega, samostojnega in upornega. Tvegajmo biti Božje podobe in bodimo previdni v sodbah.