Jezus pošlje dvanajstere

Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete. Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.« In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali. Mr 6,7-13

In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo.

Nova maša (ki je bila pretekli teden v Žireh) nam gotovo vsem ostaja pred očmi. Današnji evangelij je na nek način sporočilo, ki govori o poslanju prvih novomašnikov. Jezus svoje prve učence pošilja v svet. In to naročilo je zelo preprosto. Jezus pošilja svoje učence naj oznanjajo in s tem vabijo k spreobrnjenju, naj izganjajo in ozdravljajo. Si predstavljate, da novomašnik pride v župnijo in pravi, prišel sem, da vas spreobračam, izganjam hudega duha in ozdravljam. Kaj bi rekli? Ali pa še lažje. Če bi prišel župnik, ki sedaj tu sedi, med vas in vam rekel, da je prišel, da vas spreobrača, kaj bi rekli? Še več, da bi rekel, prišel sem, da izženem hudega duha iz vas in vaše srede? Mar ga ne bi vprašali, če se mu ni malo zmešalo? Ali pa, da bi rekel, da je prišel ozdravljat. Povedali bi mu, da imate ambulanto, za nujne primere pa se zapeljete do Škofje Loke.

Ko sem se še kot bogoslovec v Franciji pogovarjal z duhovnikom, mi je žalostno pripovedoval, da se nič ne da. Zatrjeval je, da so vse dejavnosti, ki bi bile mogoče pri njih prevzele različne organizacije in da ljudje k njemu ne bodo prišli. Na nek način je imel prav. Če je bila Cerkev še pred 50 leti tista, ki je lahko ponudila marsikaj, česar običajna družba ni nudila, danes ni tako. Poučevanje je prevzela šola, zdravljenje zdravstvo, pokopavanje komunala itd. Kaj nam še ostane? Kaj Jezus pravzaprav pričakuje od nas duhovnikov in kaj pričakuje od vas vernikov?

Jezus pravi, naj učenci kličejo k spreobrnjenju. Ali je to danes potrebno in mogoče? Dragi bratje in sestre, evangelij je smiseln, če je to Kristusov evangelij, ki ga povzema prilika o izgubljenem sinu. To priliko vsi dobro poznate.Je prilika o dobrem očetu in o vedno problematičnih sinovih. Oba sinova sta nesrečna, ker nimata vsega, kar si želita. Vsak na svoj način išče rešitev. Mar nam nista podobna? Problematičen je tisti, ki je doma in tisti, ki odide. Razlika je le v tem, da mlajši, ki odide spozna svojo revščino, starejši pa ni zadovoljen ne z očetom ne z mlajšim sinom; starejši je nad vsemi. To je prilika o farizejih in mi danes, jo beremo kot farizeji. Vsi smo pogosto nezadovoljni. Verni se pogosto zgražamo nad slabšimi od nas, pozabljamo pa, da se je mlajši sin našel, starejši pa ni našel ne sebe, ne očeta. Spreobrnjenje potrebujemo vsi in vedno, vprašanje je le, ali to hočemo slišati, ali pa težimo za lažno popolnostjo. Vprašanje, ali si duhovniki upamo kričati k spreobrnjenju in ali smo sami na tej poti! In vi, ali si želite spreobrnjenja, ali ostajate raje v lažni in udobni popolnosti, v preziru do 'onega' brata in 'tiste' sestre, ter nezadovoljstvu nad Bogom in njegovo logiko.

Jezus pravi, naj učenci izganjajo demone. Kako, če nihče več ne verjame, da hudič obstaja? Najprej, kdo je hudič? Je oče laži! Kjer ni sloge, je hudič. Naloga hudega duha je, da razdvaja, ločuje in ustvarja razdor. A ne razdor, ki ga prinaša spoznanje greha, ampak razdor, ki ga prinaša napuh in samozadostnost. Razdor, ki ga danes ustvarja hudič v cerkvi je predvsem razdor lepega videza. Vsi se delamo lepe in si kimamo, nihče pa ni nikomur resnično blizu. Jezus pravi, »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. 35 Prišel sem, da ločim človeka od njegovega očeta, hčer od njene matere, snaho od njene tašče;36 in človekovi sovražniki bodo njegovi domači. Jezus hoče od nas zvestobo v resnici, ki je višja vrednota kot ljubi mir. On ni prišel, da bi 'glihali', da bi bilo vse prav, ampak da bi prepoznavali greh, iskali resnico in se spreobračali. Danes imamo duhovniki nalogo prepoznavati laž v naših odnosih, laž v družbi – tako prepoznavati hudiča, ki je oče laži in ga izganjati. To delo ni nikoli končano!

Jezus pravi, naj učenci ozdravljajo. Kako, če nimamo posebne moči, medicina pa zmore marsikaj? Vsi vemo, tudi medicina, da je večina bolezni psihosomatskih, da je v ozadju telesnih bolezni pogosto tudi bolezen duha. Duhovniki naj bi bili tisti, ki naj bi pomagali vernikom gledati globlje in videti za telesnim tudi duhovne težave. S tem pa je potrebno pokazati tudi na greh, na zablode itd. V prvi vrsti pa se moramo pred vsemi temi boriti sami in biti zgled v borbi, ne nujno v rezultatih. Si tega ljudstvo želi? Evangelij je še vedno odgovor na naše potrebe in naše stiske.

Verjamem, da je evangelij prav tako aktualen kot pred dva tisoč leti, a je res tudi to, da smo ga izpraznili. Duhovniki se bojimo govoriti jasno, da bi koga prizadeli, verniki pa ne želite, da bi vas bolelo. Vsi bomo morali tvegati resnico, kajti le resnica osvobaja. Krst, ki mu bomo danes priča, je le začetek poti spreobrnjenja, v nadaljevanju pa otrok potrebuje družino, občestvo in pastirja, ki je na poti. Vzemimo Jezusovo naročilo zares. Amen.