Obisk pri Marti in Mariji

Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.« Lk 10,38-42

Le eno je potrebno …

Kako more tisti, ki je rekel: »Kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. (Mt 20,27).« Marti tako nesramno odgovoriti, ko prosi za pomoč pri strežbi? Lahko si predstavljamo, koliko jeze bi dvignila taka pripomba v nas. Kaj je Jezus hotel povedati s tem, da je potrebno le eno? Mar tisto eno ni strežba. Če je on prišel, da bi stregel, zakaj je sedaj bolj prav, da Marija sedi in posluša, pri tem pa sestro pusti streči? Če nam zgornja Jezusova trditev vse skupaj le zaplete, je najbolje, da najdemo mesto, kjer Jezus spregovori o tistem enem, ki je edino potrebno v življenju. Jezus nekje pravi takole: »Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. (Mt 6,31-33).« On, ki sam vse svoje življenje posveti ubogim, pravi, da tako temeljne življenjske stvari kot sta jed in pijača, ter obleka niso pomembne. On, ki množi kruha, da nasiti množico, pravi, da bo za hrano že Bog poskrbel. On, ki streže, trdi, da strežba ni najpomembnejša. Zakaj te njegove uganke? Kaj hoče torej reči?

Najbrž bi lahko to njegovo uganko najlažje rešili z mislimi apostola Pavla: »Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.« (1Kor 13,1-3).«Le eno je potrebno – ljubezen? Mar Marta ni delala iz ljubezni? Najbrž ji je prav ta zmanjkala. In po čem Jezus to prepozna? Po njeni slabi volji, da je ostala sama. Po njenem ljubosumju, ki se izraža v drži – češ njej je lahko, jaz pa moram streči. Tisti 'moram' kazi njena dejanja. V tem 'moram' lahko prepoznamo starejšega sina v priliki o izgubljenem sinu. Mlajši sin je svoboden in naredi tisto, kar čuti. Gre iskat svobodo, ker se počuti utesnjenega. Starejši pa je nesrečen, ker 'mora' ves čas služiti očetu. Mar ni tega 'moram' veliko v življenju kristjanov?

Iz te nesvobode se rojevata zavist in ljubosumje. Iz tega sledi, da se pogosto ukvarjamo z drugimi, namesto da bi se ukvarjali s seboj. Ves čas nas moti, kaj dela ta ali oni, mi pa moramo biti pridni. Jezi nas, ker si drugi lahko privošči lenarjenje, izživljanje, nemoralnosti in še kaj. Potem smo polni obsodb. Pa še nekaj se nam pogosto dogaja, tako kot Marti. Svoje delo začne poveličevati in z njim 'posiljevati' druge. Mar ne prepoznamo tega tudi v nas in naši okolici? Ne glede na to ali ima drugi prav ali ne, naj bi sprejeli drugega. Kako daleč smo od svobode dobrega očeta, ki preprosto razdeli imetje sinovoma, čeprav ve, da bo eden vse zapravil.

Jezusovo držo torej lahko povzamemo z besedami apostola Pavla, ki pravi: »Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni. Saj je celotna postava izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. (Gal 5,13-14).« Le eno je potrebno – ljubezen. Toda te ne bo, če v nas ne bo poguma za svobodo. Ni ljubezni brez svobode! Bog daj, da bi zaživeli v svobodi božjih otrok in dosegali svobodo in ljubezen dobrega očeta.