O molitvi
Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar molite, recite:
Oče!
Posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi tvoje kraljestvo.
Naš vsakdanji
kruh nam dajaj od dne do dne
in odpústi nam naše grehe,
saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan,
in ne vpelji nas v skušnjavo!«
In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.« Lk 11,1-13
Nauči nas moliti
Ko so učenci videli, kako je Jezus molil, so ga prosili, naj tudi nje nauči moliti. Videli so že Janeza Krstnika, kako je molil in kako je naučil svoje učence moliti. A ko so videli Jezusa, so si želeli, naj jih nauči moliti, zakaj? Prepričan sem, da jih je pogled na Jezusa, ki je v molitvi povezan s svojim Očetom, tako navdušil in privlačil, da so si takšne molitve tudi sami močno želeli. Ob tem lahko rečemo, da je prvo, kar je pomembno za molitev to, da je lepa in da s svojo lepoto pritegne tudi druge. A kakšna je ta lepota? Kaj je bilo tako lepega in privlačnega v Jezusovi molitvi?
To je bila lepota odnosa. Pa se s to mislijo resnično ukvarjamo, ko razmišljamo o naši molitvi ali o molitvi drugih. Zdi se mi, da o lepoti govorimo samo ob kakih slovesnostih. In takrat razmišljamo predvsem o tem, kako je slovesnost izpadla, kako je bilo okrašeno, kakšno je bilo petje in koliko lepih besed je bilo izrečenih. Poročeni, se z odnosom ukvarjajo takrat, ko obhajajo neko obletnico, duhovniki se s svojimi molitvenimi držami mogoče ukvarjajo takrat, ko gre za množico, ki jih gleda. A tudi tu gre za videz, ne za odnos.
Poleg tega, je naša civilizacija, civilizacija trgovine, potrošništva in užitka. Zato so pogosto tudi naši osebni odnosi podobni tistim, ki jih ustvarjamo v vsakdanjem življenju, ko predvsem kupujemo in uporabljamo najrazličnejše storitve. Kaj se pri tem dogaja? Pridemo do prodajnega mesta, upamo na čim krajšo vrsto, vzamemo iz žepa denar ali kartico, čim hitreje želimo priti mimo, v najboljšem primeru se prijazno zahvalimo in gremo naprej. A odnos je nekaj kar nas globoko spreminja. Žal nas tudi potrošniški odnos spreminja. Poneumlja nas! Postajamo ljudje roboti, ki se jim mudi doseči svoj cilj, ne glede na žrtve okrog sebe. Ne zanima nas drugi, zanimajo nas le naše potrebe in želje. Bojim se, da je tej logiki podrejena tudi naša molitev.
Kaj je lep odnos? To je gotovo odnos, ki so ga videli pri Jezusu. Ta se je potopil v skrivnost svojega Očeta. Hotel je vedeti, kje je, kaj od njega pričakuje in zakaj. Za Jezusa je bilo bistveno spoznati Očetovo voljo in jo izpolniti. Sam zase celo pravi: Moja jed je, da izpolnim Očetovo voljo. Naša molitev naj bi torej bila:
- najprej lepa. Ne na zunaj, ampak zaradi ljubečega odnosa, ki naj bi ga molitev ustvarjala in izražala. To naj bi bil prisrčen odnos z Očetom.
- Če hočemo, da bo lepa, se moramo več ukvarjati s podobo Očeta, kot svojimi željami. Priti moramo do globokega spoznanja, da je Oče resnično dober, da je vedno dober in da vedno daje le dobro.
- Naša molitev je najprej veselje nad dobrim Očetom in želja, da ga naše življenje potrjuje in posvečuje.
- In ker je Jezus najbrž vedel, kako težko je dojeti Očetovo dobroto, je vztrajal, da moramo videti v vsem, kar nam Oče daje, čudovit dar. Mi bi pogosto radi izsilili in dopovedali Očetu, kaj potrebujemo. On ve, kaj potrebujemo!
- Naša molitev mora biti vztrajna. Vztrajna prav zaradi izgradnje odnosa med nami in Očetom, ne zaradi trmarjenja, naj nam že da tisto, kar prosimo. Jezusova molitev se tudi v največjem trpljenju iz bitke z Očetom prelije v vzklik izročitve: Oče v tvoje roke izročam svojo dušo.
Vedno torej prosimo: Gospod, nauči nas tako moliti, kot si molil ti.









Ponovno me nagovarjajo vzporednice v obeh današnjih nagovorih. Oče naj bo hvaljen za dar Svetega Duha, ki vodi k takšni edinosti!
"Naša molitev naj bi torej bila najprej lepa. Ne na zunaj, ampak zaradi ljubečega odnosa, ki naj bi ga molitev ustvarjala in izražala. To naj bi bil prisrčen odnos z Očetom." (Peter)
"Oče! Ta beseda je 'skrivnost' Jezusove molitve, je ključ, ki nam ga je On sam dal, da bi mogli tudi mi vstopiti v ta odnos zaupnega pogovora z Očetom, ki ga je spremljal in podpiral vse njegovo življenje… Kako lepa bi lahko bila… naša molitev, če bo vsak od nas prosil Očeta: 'Oče, daj mi Svetega Duha!'" (Frančišek)
"In ker je Jezus najbrž vedel, kako težko je dojeti Očetovo dobroto, je vztrajal, da moramo videti v vsem, kar nam Oče daje, čudovit dar. Mi bi pogosto radi izsilili in dopovedali Očetu, kaj potrebujemo. On ve, kaj potrebujemo!" (Peter)
"Imejmo popolno zaupanje v Boga, ki je Oče. On bolje od nas pozna naše potrebe, a želi, da jih z drznostjo in vztrajnostjo prinašamo predenj, saj to je naš način soudeležbe pri njegovem delu odrešenja." (Frančišek)
"Naša molitev mora biti vztrajna. Vztrajna prav zaradi izgradnje odnosa med nami in Očetom, ne zaradi trmarjenja, naj nam že da tisto, kar prosimo. Jezusova molitev se tudi v največjem trpljenju iz bitke z Očetom prelije v vzklik izročitve: Oče v tvoje roke izročam svojo dušo." (Peter)
"Vztrajati z Bogom ne pomeni prepričati ga, temveč utrditi našo vero ter našo potrpežljivost, torej našo sposobnost, da se bojujemo z Bogom za stvari, ki so res pomembne in potrebne." (Frančišek)
Gospod, nauči nas tako moliti, kot si molil ti!
Oče, daj mi Svetega Duha!