Jezus ozdravi vodeničnega

Ko je v soboto prišel na obed v hišo nekega prvaka med farizeji, so ga ti opazovali.
  

Pouk gostom in gostitelju

Povabljenim je povedal priliko, ko je opazoval, kako si izbirajo prve sedeže. Govoril jim je: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe, pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ›Daj prostor temu!‹ Takrat se boš začel v sramoti presedati na zadnje mesto. Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti reče tisti, ki te je povabil, ko pride: ›Prijatelj, pomakni se više!‹ Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« Tistemu, ki ga je povabil, pa je govoril: »Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi ne prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo. Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.« Lk 14,1.7-14

Blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti!

Zdi se skoraj nedosegljivo, da bi se človek veselil tega, da mu drugi ne more povrniti. Ali ni vse okrog nas podrejeno logiki trgovine? Vse je preračunano. Če pomislimo na domove za ostarele (pa ne mislim, da tam ni dobrih ljudi, dobre oskrbe itd.), kako se normira čisto vsaka pomoč. Če je človek še pokreten stane oskrba toliko, če potrebuje plenice toliko … za takšno ali drugačno postrežbo je potrebno odšteti toliko in toliko … Saj je vse logično, mar ne? Človek, ki dela, potrebuje plačilo. Tudi Jezus pravi, da je delavec vreden svojega plačila. Torej je jasno, več ko naredimo, več ko vložimo, več pričakujemo.

Takšni so postali praktično vsi naši odnosi. Ti meni, jaz tebi. In tako se zavrtimo v vrtincu trgovanja, ne da bi se vprašali, kje pa je prostor za ljubezen? Kje pa se ljubezen začne? Kdaj izklopimo logiko trgovine in vstopimo v logiko ljubezni? Ko prideš v službo, izklopiš ljubezen, ker človek ni plačal dodatnih uslug? Ko se vrneš domov, vklopiš ljubezen, ker si prišel v nov svet?

Ne, žal logike življenja ne moremo menjati tako na hitro. Nasprotnos svetlobno hitrostjo nas vse bolj požira logika trgovanja in je osvojila že praktično vsa področja bivanja. Vse je postalo trgovina. Ko gledam mnoge mlade pare in vidim to trgovinsko logiko, bi me brez vere v Božjo previdnost minila volja do življenja. Žena se ne bo premaknila niti za milimeter, če bo mož tak in tak. Mož ne bo mignil s prstom, ker žena noče storiti tega ali onega. Otroci pa naj se tako naučijo spoštovanja, hvaležnosti, veselja do življenja …!?

Pravzaprav smo brez Evangelija obsojeni na propad. Človek je človek le toliko, kolikor ljubi. Ljubi pa lahko le toliko, kolikor daje zato, ker ljubi, ne zato, ker pričakuje plačilo. Ni ljubezni, če ni nore vere v to, da je ljubiti samo po sebi nagrada. Ljubezen ne potrebuje nagrade, ne plačila. Ljubezen greje samo sebe. Ljubim, ker ljubim, ali mi ti ljubezen vračaš ali ne. Ljubim, ker ne vem, kaj bi lahko drugega počel kot ljubil. Sovraštvo jemlje življenje, brezbrižnost prav tako. Kaj mi ostane, če neham ljubiti!?

Jezus torej ponuja logiko, ki edina prinaša življenje, tj. logiko ljubezni. Ta pa se napaja v veri v dobro. Ni vprašanje rezultat, samo dejanje ljubezni je nagrada za ljubezen. Samo če smo zagledani v dobro samega dejanja, zmoremo pozabiti na vračilo.

Pomislimo, kako pogosto imamo to v glavi? Kako pogosto ne gledamo na povračilo?! Govorimo resnico, ne glede ne to koliko bo stalo – ker ljubimo resnico? Delamo, kar je dobro, ne glede na posledice – ker ljubimo? Veselimo se lepega in si zanj prizadevamo, ne glede na odzive – ker ljubim lepo, ki samo osrečuje?

Blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti, torej ni eksotika, ni nekaj na kar naj bi pomislili v nekaterih primerih, ampak je načelo kristjana. Če hočemo biti Kristusovi, smo zavezani ljubezni. Če hočemo ljubiti, nas mora gnati veselje nad Ljubeznijo samo, ne da bi pričakovali plačilo. Le tako bomo našli srečo in mir, ki ju iščemo.