Jezus ozdravi gluhonemega

Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru, po sredi pokrajine Deseteromestja. Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!« In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali in nadvse osupli so govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« Mr 7,31-37

Odpri se!

Dragi otroci in starši, dragi bratje in sestre, pred nami je novo šolsko leto pa tudi čas po dopustih. V šoli se začenja učenje, spraševanje in tekmovanje; v službi čas različnih pritiskov in zahtev. Najprej vam želim, da bi bili kos ritmu, ki ga nov čas prinaša. Želim vam, da bi si v družinah znali deliti uspehe in neuspehe, tako tiste v šoli kot one v službah. Želim vam, da bi se znali poveseliti in si biti v oporo.

Geslo oratorija je bilo: Z Dominikom za srečo. Naj bo to tudi geslo celotnega leta. Najti srečo, ki jo je Dominik Savio že tako mlad znal živeti. V današnjem evangeliju me najbolj nagovarja Jezusova odločna beseda: Odpri se! Jezus odločno odpre ušesa in jezik gluhonemega za novo življenje. Te dni sem sam zase razmišljal, kako priti do tiste nove razsežnosti našega bivanja: živeti ves čas v globokem veselju. Pa sem si na list natisnil tri hvalnice: Jezusovo, Marijino in Frančiškovo. V teh hvalnicah vidim bolj jasno k čemu nas Jezus vabi, naj se odpremo.

Jezusova hvalnica (tako sem sam poimenoval to besedilo) se začne z besedami: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem (prim. Mt 11,25-30).« Vse na svetu nas žene k pametnim nastopom, modrovanju in neverjetni razumnosti. Tako pogosto pametujemo in se postavljamo nad druge. Jezus pa slavi svojega Očeta, da je najlepše stvari prihranil otroškemu srcu. Le otroško srce zna videti globlje, videti stvari prav in resnično lepe. Zakaj? Ker ga razum ne zaslepi! Otroško srce, je odprto za čudenje.

Da bi mogli iti z Dominikom za srečo, prosim Gospoda, da nas pri vsem znanju, ki ga iščemo ne naredi brezčutne. Naj naj odpre naše srce za čudenje nad drobnimi stvarmi, nad tiho lepoto, ne tisto, ki kriči in se ponuja vsepovsod.

Marijina hvalnica se začne takole, saj jo poznate: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice (Lk 1,48-55).« Vsepovsod vlada tekma za prva mesta in boljše položaje. Vsi bi radi gospodovali in nihče ne bi služil. Marija pa se veseli, da je lahko ponižna, skromna Gospodova služabnica. Njeno veselje je v tihem služenju Bogu. Služi mu v tihem zakonskem življenju, v ponižni skrbi za otroka in v tihi ljubezni do svojega moža.

Služenje je očitno druga pot do uresničevanja gesla z Dominikom za srečo. Skupaj z vami prosim Gospoda, naj s svojo močjo odpre naše roke za služenje. Naj nam služenje bližnjemu ne bo v breme, ampak v veselje. Naj se skupaj z Marijo veselimo, da Bog računa na naše roke, ki naj strežejo najprej našim najbližjim.

Tretja hvalnica, pa je hvalnica stvarstva Frančiška Asiškega. Božji ubožec jo začenja takole:

Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod, tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
Tebi, najvišjemu, edinemu pristoji in nihče ni vreden tebe imenovati.

Da bi zmogli živeti geslo Z Dominikom za srečo, vas vabim, dragi bratje in sestre, da skušamo vsak dan slaviti Gospoda za vse stvarstvo, ki nas obdaja. Vse kar živimo in dihamo je božji dar. Naj nam Gospod odpre oči, da ga bomo ves čas okušali v stvarstvu in dogodkih, tako lepih kot težkih.

Da bi zmogli živeti geslo Z Dominikom za srečo, vas torej vabim, da vztrajno prosimo Gospoda, naj tudi nad nami z vso močjo izreče: Odpri se!

• - naj Gospod naredi naša srca otroška in jih odpre za drobne stvari, za tiho lepoto,
• - naj s svojo močjo odpre naše roke za služenje,
• - naj nam Gospod odpre oči, da ga bomo ves čas okušali v stvarstvu in dogodkih, tako lepih kot težkih.