O ločitvi

Od tam je prišel v judejsko pokrajino in na drugo stran Jordana. Spet so se zgrnile okrog njega množice in spet jih je učil kakor po navadi. Pristopili so farizeji, in da bi ga preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovoril jim je: »Kaj vam je naročil Mojzes?« Rekli so: »Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem. In govoril jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«

Jezus blagoslavlja otroke

Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih grajali. Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« In objel jih je, položil nanje roke in jih blagoslavljal. Mr 10,1-16

Zaradi vaše trdosrčnosti …

Nedelja, ko bo mladinska maša, je rožnovenska, mi je začelo odzvanjati v glavi pred dobrim tednom. Evangelij pa o ločitvi. O čem boš govoril? Misel na to je bila pogosto prisotna, Bogu sem želel prepuščati, naj sporoči na to nedeljo, kar on želi. O rožnem vencu, o ločitvi ali o čem drugem? Naj nanizam nekaj stvari, ki so me nagovorile in spodbudile k temu, kar vam bom povedal:

-            Prvi pogled se je ustavil na trdosrčnosti. Trdosrčnost je problem, zaradi nje je Mojzes dovolil možu, da ženi da ločitveni list. Kje vse je danes trdosrčnost: srce je otrdelo za greh, je bilo prvo, kar sem pomislil. Otrdelo je za rast v ljubezni, za iskanje resnice. Vsi obtičimo kar nekje na sredi. Hrepenenja po lepem so marsikje ubita. Spomnil sem se letaka, ki mi je prišel v roke, kjer agencije že vabijo na novoletno zabavo, v kateri naj se bruci prepustijo skušnjavam, kjer ne bo greha, kjer bo za spoved čas na after partyih itd. Da, trdosrčnost se je razbohotila. Kjer ne priznamo greha, ni srca, je le še kamen!

-             Druga stvar, ki mi je prišla po božjem naključju v roke, je glasilo Ave Marija, ki ga slovenski frančiškani izdajajo v Združenih državah Amerike. V njem je članek z naslovom: Moč rožnega venca. Članek se začenja z besedami papeža Pija IX, ki pravi: »Če bi imel vojsko, ki bi molila rožni venec, bi lahko zavzel svet.« Potem so nanizane 'zmage' molitve. Današnji dan, vemo, da je spomin na nepričakovano zmago nad Turki pri Lepantu. Molitev rožnega venca je organiziral takratni papež Pij V. Naj omenim še nekaj zmag. Vztrajna molitve rožnega venca proti Sovjetski nadvladi v Avstriji, ki jo je organiziral frančiškan p. Peter Pavliček, je rodila sad. Rusi so po sedmih letih nepričakovano odšli. Leta 1960 je blaženi Janez XXIII. pozval svet k molitvi rožnega venca za spreobrnjenje Rusije in za mir, ki je bil z oboroževalno tekmo ogrožen. Na noč molitve, v kateri je bil združen ves svet, je med preizkusom eksplodirala nova sovjetska atomska bomba in ubila tristo najvišjih vojaških voditeljev in znanstvenikov. To je ruski jedrski program zavrlo za dvajset let. Papež Janez Pavel II. je leta 1984 pozval k molitvi za mir. Odmev je bil veličasten. Prav ta dan pa je eksplozija v sovjetski mornariški bazi Severomorsk uničila dve tretjini vseh raket, ki so bile tam uskladiščene, uničene so bile vse delavnice. V eksploziji je umrlo na stotine znanstvenikov, ki so razvijali uničevalni program. Skrivnostno je tega leta zbolel in umrl tudi glavni ustvarjalec vojnih načrtov. Avtor v članku navaja še druge primere. www.avemaria-izlemonta.com/arhiv/AM-12-07.pdf

-            Tretja misel, ki mi je, ne da bi jo iskal, padla v roke, pa je zapisana v knjigi Močnejši od zla, kjer sem pričakoval predvsem besede o hudiču in izganjanju. Rimski ekzorcist Gabriele Amorth besedi o zlu doda še močne misli o molitvi in Mariji. Pravi, da je redno obiskoval patra Pija, in sicer od leta 1942 do leta 1968. Pripoveduje takole: Gledal sem ga, ko je molil rožni venec, ki je bil njegovo orožje. Svojemu duhovnemu spremljevalcu je pisal, da moli pet rožnih vencev na dan. Glede na to, kako ga je molil, je to pomenilo pet ur na dan. Bolj ko se je staral, bolj je čutil potrebo po molitvi. Zato je imel vedno manj časa za spovedovanje. Nekega dne mu je sobrat rekel, da bi bilo dobro, če bi posvetil več časa spovedovanju, saj morajo številni ljudje, ki prihajajo z vsega sveta, čakati tudi po več dni, da bi prišli na vrsto k spovedi. On je odgovoril: »Misliš, da ljudje prihajajo sem zaradi patra Pija? Ljudje prihajajo, ker želijo slišati, kar jim ima Gospod povedati. In če jaz ne molim, kaj lahko povem ljudem?«

Vse te misli lahko vsak razume po svoje in tudi z zadržkom. A verjetno bomo vsi težko šli mimo božjega namiga, da vendarle moramo moliti več in bolj goreče. V mesecu rožnega venca je verjetno na mestu misel papeža Pija IX: »Če bi imel vojsko, ki bi molila rožni venec, bi lahko zavzel svet.« Vabim vas, k odločitvi, da postajamo ta vojska. Zavedam se, da je ta poziv namenjen najprej meni. Ker premalo molim in preveč računam nase! A verjamem, da so omenjene stvari spodbuda tudi za vas, dragi bratje in sestre. Kako te spodbude razumem?

Vsekakor molitev brez zavzetega dela na naši osebni rasti in brez prizadevanj za iskrene in ljubeče odnose, ne bo rodila sadov. A tudi naša prizadevanja brez molitve, bodo prazna in brez uspeha. Združimo torej oboje: molitev in delo. In če pogledam še enkrat spodbude, vas vabim, da se združimo v molitvi rožnega venca ob Žalostni materi božji na Gradu.

Za kaj naj molimo?

1.       Da bi premagali otrdelost svojega srca: ki se mu ne ljubi rasti v kreposti, ki ne verjame več v čudovito lepoto ljubezni, ki ubija hrepenenja po lepoti in resnici.

2.       Da bi s svojim zgledom in molitvijo spreminjali družbo, ki je postala neobčutljiva za greh in zlo.

3.       Da bi z molitvijo našli pravo besedo za druge, kot pravi pater Pij. Kako naj vem, kaj Bog hoče, če ne molim.

Moje povabilo je čisto konkretno. Vabim vas, da vsak dan svoji molitvi dodate vsaj eno desetko za namen, ki ga tisti dan ali teden izberete. Vabim vas, da namene molitve vpišete tudi na spletni strani, kjer smo v ta namen odprli novo okno.

Naj torej v tem mesecu začnemo postajati vse bolj vojska, ki bo z molitvijo spreminjala sebe in svet.