»Štiri drže, s katerimi se odzivamo na konfliktne in težke situacije so: počasno delovanje, oziranje nazaj, strah ter zatekanje h Gospodu in milosti Svetega Duha…
Prvo držo ponazarja Lotova počasnost. Odločen je bil, da bo zapustil mesto, preden bo uničeno, a je pri tem počasen in se obotavlja. Angel mu pravi, naj zbeži, a Lot se ne more ločiti od zla, od greha, z angelom se celo pogaja. Tudi mi hočemo izstopiti, a nekaj nas vleče nazaj. Zelo težko je prekiniti z nekim grešnim stanjem. Tudi v skušnjavi. Težko je. A Božji glas nam pravi: 'Beži! Tu se ne moreš boriti, kajti ogenj in žveplo te bosta ubila. Beži!'. Sv. Terezija Deteta Jezusa je govorila, da je v nekaterih skušnjavah edina rešitev beg, ne se sramovati bega, priznati, da smo slabotni in da moramo pobegniti. Zbežati, da bi lahko nadaljevali po Jezusovi poti.
Angel Lotu pravi, naj se ne ozira nazaj, naj beži in gleda naprej. V tem se skriva nasvet, kako premagati nostalgijo po grehu, ki je druga drža. Božje ljudstvo v puščavi je imelo vse, pa vendar se mu je tožilo po egiptovski čebuli. In zaradi te nostalgije je pozabilo, da je jedlo za mizami suženjstva. Želeli so se vrniti. Angelov nasvet Lotu je moder: 'Ne glej nazaj, pojdi naprej.' Ne smemo se ozreti nazaj kot Lotova žena, ampak moramo prekiniti s to nostalgijo, kajti v njej je tudi skušnjava radovednosti. Pred grehom zbežati brez nostalgije. Radovednost ničemur ne služi, škodi nam!...
O tretji drži beremo v Matejevem evangeliju. To je strah. Učenci se nahajajo v čolnu sredi morja, ko nastane velik vihar, tako da so čoln zagrinjali valovi. Prestrašijo se in zbudijo Jezusa. Strah. Tudi to je skušnjava demona… Govori nam, da je bolje ostati tukaj, kjer sem, na varnem. A to je suženjstvo v Egiptu. Strah me je iti naprej, bojim se, kam me bo peljal Gospod. Strah ni ravno dober svetovalec. Jezus je velikokrat rekel: 'Ne bojte se!' Strah nam namreč ne pomaga.
Četrta drža govori o milosti Svetega Duha. Ko Jezus pomiri vihar, so učenci v čolnu polni začudenja. V grehu, v nostalgiji, v strahu se moramo vedno obrniti na Gospoda, gledati Gospoda, motriti Gospoda. Tako bomo prejeli to začudenost nad novim srečanjem z Gospodom. Izpovedati Gospodu svoj greh, svoje strahove in reči 'Gospod, reši nas, izgubljeni smo.' in začudili se bomo nad novim srečanjem z Jezusom. Nismo naivni in nismo mlačni kristjani. Hrabri smo, pogumni! Smo slabotni, a moramo biti pogumni v svoji slabotnosti. Naš pogum se mora večkrat pokazati tudi v begu in v tem, da se ne oziramo nazaj, da ne bi padli v nostalgijo. Ne bojmo se in vedno uprimo svoj pogled v Gospoda!« (Papež Frančišek med sv. mašo, 2. julija 2013)
Papež Frančišek med jutranjo mašo: Biti pogumen v lastni slabotnosti