Vsi sveti
Praznik vseh poveličanih. Tudi tistih svetnikov, ki jih ni v nobenem koledarju in ne bodo nikdar njihovi življenjepisi izšli v življenju svetnikov. Ker za svetnike proglašene svetnike že obhajamo njihove praznike, je prav, da danes posebej počastimo vse tiste svetnike, katerih imena so neznana.
Tolažilna je misel, da med njimi slavimo svoje sorodnike, znance, prijatelje. Saj če so v nebesih – in to upamo – spadajo v današnji praznik. Moj oče, moja mati ...
Večnost! Kaj je vse naše drobnjakarstvo spričo večnosti? Kako važni se zdimo sami sebi. Pa smo kaplja v morju.
A vendar: za nekaj velikega smo se rodili. V siju večnosti dobiva moje življenje svoj smisel. Vprašanje je le, če je ta veličastna vizija večnosti vedno pred mojimi očmi: ne za strah, ampak da prav izbiram in prav usmerjam svoj korak.
Za svojo večnost živim danes. Vsak dan mi je v ta namen podarjen. S spoštovanjem ga moram vzeti v svoje roke. Če ga prveživim za svojo večnost, potem mi smrt ni strašilo, misel na sodbo ni grenka. Večnost je prav tako stvarna kot sedanje življenje.
Zavestno moram te tri stvarnosti vnesti v svoj življenjski program: smrt, sodba, večnost.
Zato mi mora današnji dan pomeniti ne le tolažbo, ampak tudi moč.