Težko je gledati pokopane sanje.
Koliko ljudi bi doseglo zavidljivo mesto v družbi. Koliko ljudi bi ustvarilo dela, s katerimi bi bilo za stoletja v zgodovino zapisano njihovo ime.
Pa so jih vojne in povojne razmere pahnile v okoliščine, v katerih so utonile vse mladostne sanje. Porušili so se vsi načrti.
Ostali so sami v prav majhnem življenju. Morda je ostala samo še borba za vsakdanji kruh.
A mnogi so v tem dosegli svojo veličino.
V notranjem trpljenju so odkrili moč, ki bi nikdar ne privrela na dan, če bi jih življenje ne odplavilo. Postali so tolažba in opora vsem tistim, ki so se na svojih lastnih ruševinah predajali obupu.
Bi bili večji v uresničenju mladostnih sanj?
Verjetno ne. Seveda, če imamo na veličino pogled kristjana.
Zanesljiv odgovor pa more dati samo Bog.
Ob tej misli slehernemu sveti luč: Poišči svojo veličino – četudi na razvalinah! Morda jo boš našel prav zato.








