»Dragi bratje in sestre, dober dan!
Današnji evangelij nam predstavlja srečanje med Jezusom in neko ženo iz Samarije, v Sihárju pri starodavnem studencu, kamor je žena vsak dan prihajala zajemat vodo. Tistega dne je tam našla Jezusa, ki je sedel 'utrujen od poti' (Jn 4,6). Takoj ji je rekel: 'Daj mi piti!' (v. 7). Na ta način je šel preko ovir sovražnosti, ki so bile med Judi in Samarijani ter prekinil z vzorci predsodkov glede žensk. Jezusova preprosta prošnja je začetek pristnega pogovora, med katerim je z veliko obzirnostjo vstopil v notranji svet osebe, kateri po družbenih vzorcih ne bi smel nameniti niti besede. Toda, Jezus je to storil. Jezus se ni bal. Ko Jezus vidi osebo, gre naprej, ker jo ljubi. Vse nas ima rad. Nikoli se zaradi predsodkov ne zaustavi pred katero koli osebo. Jezus Samarijanko postavi pred njeno situacijo tako, da je ne obsoja, ampak da se ta čuti od njega cenjena, sprejeta. Pri njej s tem prebudi željo iti onkraj vsakodnevne rutine. Vsako srečanje z Jezusom nam spremeni življenje. Vsako srečanje z Jezusom nas napolni z veseljem.
Jezusova žeja ni bila žeja po vodi, temveč po srečanju z otopelo dušo. Jezus se je moral srečati s Samarijanko, da ji je odprl srce. Prosil jo je, naj mu da piti in s tem pokazal na žejo, ki je v njej. Žene se je to srečanje dotaknilo. Na Jezusa se je obrnila s tistimi globokimi vprašanji, ki jih vsi mi nosimo v sebi, a se pogosto ne menimo zanje. Tudi mi bi mu postavili številna vprašanja, toda ne najdemo poguma, da bi se z njimi obrnili na Jezusa. Postni čas, dragi bratje in sestre, je ugodna priložnost, da pogledamo vase in vidimo naše resnične duhovne potrebe ter prosimo v molitvi za Gospodovo pomoč. Samarijankin zgled nas vabi, da izrazimo željo: 'Jezus, daj mi te vode, da se bom za vedno odžejal'.
Evangelij nadalje pravi, da so bili učenci začudeni, ker je njihov Učitelj govoril s to ženo. Toda Gospod je večji od predsodkov in zato se ni zbal biti s Samarijanko. Usmiljenje je večje od predsodka. Tega se moramo dobro naučiti: Usmiljenje je večje od predsodkov in Jezus je zelo, zelo usmiljen. Sad tega srečanja ob vodnjaku je bila popolnoma spremenjena žena, ki je odložila svoj vrč, s katerim je prihajala zajemat vodo ter tekla v mesto, da bi pripovedovala o tej nenavadni izkušnji. 'Našla sem človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Kristus?' Vsa je bila v zanosu. Šla je zajet vodo iz vodnjaka, a je našla drugačno vodo, živo vodo usmiljenja, ki teče v večno življenje. Našla je vodo, ki jo je od nekdaj iskala! Tekla je v vas, v tisto vas, kjer so jo obsojali in zavračali, in oznanila, da je srečala Mesija, njega, ki ji je spremenil življenje. Vsako srečanje z Gospodom nam spremeni življenje, vedno, saj je korak naprej, korak bliže k Bogu. Vsako srečanje z Jezusom nam tako spremeni življenje, vedno. Vedno je tako.
Tudi mi najdemo v tem evangeliju spodbudo, da 'odložimo svoj vrč', ki je znamenje vsega tistega, kar je navidez pomembno, a ki izgubi pomen pred Božjo ljubeznijo. Vsi imamo enega ali pa celo več takih vrčev. Vprašam sedaj vas, pa tudi sebe: 'Kateri tvoj notranji vrč je tisti, ki te teži, tisti, ki te oddaljuje od Boga? Odložimo ga, da bomo s srcem zaslišali Jezusov glas, ki nam ponuja drugačno vodo, tisto vodo, ki nas približa Gospodu. Poklicani smo ponovno odkriti pomen ter smisel našega krščanskega življenja, ki se je začelo s krstom in po zgledu Samarijanke pričevati našim bratom in sestram... Kaj? Veselje! Pričevati veselje srečanja z Jezusom. Rekel sem namreč, da nam vsako srečanje z Jezusom spremeni življenje, kakor nas vsako srečanje z Jezusom napolni z veseljem, tistim notranjim veseljem. Takšen je Gospod. Pričevati pa tudi, kakšne čudovite reči zna Gospod storiti v našem srcu, če smo pogumni, če imamo pogum, odložiti naš vrč.«
********************
»Prihodnji petek in soboto bomo živeli posebno spokorno priložnost z naslovom '24 ur za Gospoda'. Začela se bo v petek popoldne z bogoslužjem v baziliki sv. Petra. Zvečer in ponoči bodo nekatere cerkve v središču Rima odprte za molitev in spovedovanje. To bo praznik odpuščanja, ki ga bodo obhajali po številnih škofijah in župnijah vsega sveta.« (Papež Frančišek pri molitvi Angelovega čaščenja, na Trgu sv. Petra, 23.3.2014)