Na velikončno vigilijo – največje bogoslužje leta – je donela beseda: Kristusova luč.

Ob opevanju velikonočne sveče – simbola vstalega Kristusa – smo držali v rokah luč.

Pri tej sveči naj vsak novorojenček ali vsak novokrščenec prižge svojo krstno svečo. Tudi simbol.

Resnica pa je, da je zaradi Kristusovega vstajenja nam po krstu v dušo razlita božja luč – posvečujoča milost.

Tudi skrivnost. Je kakor sonce, ki mi zatemni pogled, če gledam vanj. A brez tega sonca bi bilo moje življenje mrak.

Se zavedam, kaj pomeni biti kristjan? Ne samo nositi milost, iz milosti moram živeti in milost moram razdajati. Biti moram luč.

Je kdo v meni srečal vstalega Kristusa?

Drzno vprašanje! Si upam dati odgovor?