Sv. Marija Goretti

Čistost, devištvo – predmet posmeha. Kdo še veruje v to? Celo katoličani so se vpraševali, čemu postavljati na oltar dvanajstletno dekle, in to tako zgodaj po njeni smrti in v dobi, ko svetu ne pomeni nič. Cerkev je drugačnega mnenja. Svetu in najprej kristjanom je treba vrniti vero v evangeljski svet telesne čistosti. Marija Goretti na ta svoj dokaz ni bila nepripravljena. Že desetletna je morala biti »mati« svojim mlajšim bratom in sestram. Postala je predčasno zrela, samostojna, odločna. Ni postala slučajno mučenka dekliške nedolžnosti. Tisti usodni 5. julij leta 1902 jo je našel pripravljeno. Saj ni bilo prvič, da se ji je vsiljeval domači hlapec. Ker ni uspel, je v svoji pobesneli strasti zgrabil za nož: osemnajst ran ji je pustilo le še en dan življenja. Dosti, da je odpustila morilcu: »V nebesih bom prosila za njegovo spreobrnitev.« To je res dosegla. Ob tem tragičnem dogodku, ki v dvajsetem stoletju ni osamljen, bi se morali zamisliti fantje in dekleta, pa tudi očetje in matere. Vsem v opomin je postavila Cerkev na oltar tega otroka, ki ni bil otrok, ampak močna žena.