Sv. Pij X.

Ni bil učenjak, ni bil politik. V mnogih sodbah je bil odvisen od sodelavcev, ki pa so znali – vedé ali nevede – izkoristiti njegovo dobrosrčnost. Tako je bila iz velike skrbi do Cerkve – danes gledano – marsikakšna poteza nepotrebna, enostranska ali pretirana. Pij X. je velik kot dušni pastir. Njegov vzor je bil sv. Janez Vianney. Kot kaplan, župnik, kanonik, škof, kardinal – vselej je bil predvsem dušni pastir, poln gorečnosti in dobrote. To je ostal tudi na papeškem prestolu. »Vse obnoviti v Kristusu« – to je bilo vodilno geslo. In od tega živimo še danes. Ko je odprl tabernaklje, je že začel liturgično obnovo, ki se je tako razvila po drugem vatikanskem koncilu. Sam globok, je hotel na globoko voditi vso Cerkev. Predvsem mu je bila pri srcu duhovščina. Od svetih duhovnikov bo odvisna svetost vernikov. On sam je bil vsem zgled v dobroti, ponižnosti in gorečnosti. Kakor je njegov predhodnik Leon XIII. predvsem skušal urejati zunanje odnose Cerkve in bo ostal v zgodovini zapisan zlasti zaradi socialne okrožnice »Rerum novarum«, je Pij X. klical: Proč od politike. Cerkev je treba urediti na znotraj. Predvsem pa je treba obnoviti življenje katoličanov. Danes skuša Cerkev dosegati oboje: posegati v javno življenje in istočasno prenoviti življenje vernikov. Ker pa je vedno nevarnost, da zunanje delo potegne za seboj, ne bo nikdar odveč ponavljati Pijevo geslo: na globoko – vse obnoviti v Kristusu.

Kako potrebno je, da ohranja ravnotežje vsa Cerkev in da ga ohranjamo posamezniki. Pri vsem pa čist namen: vse za Kristusa!