»Krščansko življenje je preprosto: poslušati Božjo Besedo in jo udejanjati, ne omejiti se na branje evangelija, ampak se spraševati, na kakšen način njegove besede govorijo mojemu življenju.
Množice so hodile za Jezusom, ker so njegove besede zvenele novo. Nova se je zdela tudi oblast tistega, ki jih je izgovarjal. Te besede so se dotikale src. Mnogi so zato doumeli 'moč odrešenja', katerega so oznanjale. Bili pa so tudi nekateri, ki so za Jezusom hodili le iz koristoljubja. Njihova srca niso bila najbolj čista, morda so si zgolj želeli, da 'bi bili boljši'. V dva tisoč letih se le-to ni dosti spremenilo. Tudi danes mnogi poslušajo Jezusa tako kot devet gobavcev iz evangelija, ki so bili 'srečni', da so ponovno ozdraveli, a so na Jezusa, ki jim je zdravje povrnil, pozabili.
Toda Jezus je še naprej govoril ljudem in jih je ljubil, ljubil je množice, vse do stopnje, da je dejal: 'Ti, ki hodijo za menoj, ta neskončna množica, so moja mati in moji bratje.'To so tisti, ki poslušajo Božjo Besedo in jo udejanjajo. To sta dva pogoja hoje za Jezusom: poslušati Božjo Besedo in jo udejanjati. To je krščansko življenje, nič več. Preprosto, preprosto! Morda smo ga sami naredili nekoliko zapletenega s številnimi razlagami, ki jih nihče ne razume, a krščansko življenje je to: poslušati Božjo Besedo in jo udejanjati.
To je povod, da je Jezus – kot beremo v Lukovem evangeliju – tistim, ki so mu sporočili, da ga iščejo njegovi sorodniki, odgovoril: 'Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo Besedo poslušajo in uresničujejo.' Za poslušanje Besede je potrebno odpreti Sveto pismo. A potem ni dovolj samo brati, temveč je potrebno poslušati. Poslušati Božjo Besedo z ušesi in s srcem pomeni, brati in se vprašati: Kaj to pove meni, mojemu srcu? S tem Bog nekaj govori tudi meni? In če, kaj je to, kar mi pravi? Tako se naše življenje spremeni.
Jezusa so poslušali tudi njegovi sovražniki. A ob njem so bili le z namenom, da bi našli kakšno njegovo napako. Nikoli se niso vprašali: Kaj Bog meni govori s temi besedami? Bog ne govori samo vsem skupaj, ampak tudi vsakemu posebej. Evangelij je bil napisan za vsakogar izmed nas. Seveda udejanjiti to, kar smo slišali, ni enostavno. Enostavneje je namreč živeti mirno, ne da bi se ukvarjali z zahtevami Božje Besede. Konkretna navodila, kako živeti, predstavljajo Božje zapovedi in blagri. Pri tem pa lahko računamo na Jezusovo pomoč; tudi takrat, ko naše srce posluša, a se pretvarja, da ne razume.
On je usmiljen in odpusti vsem.Vse pričakuje, ker je potrpežljiv.Jezus sprejme vse, tudi tiste, ki pridejo poslušat Božjo Besedo in ga nato izdajo. Spomnimo se Jude. Rekel mu je 'prijatelj', in to v trenutku, ko ga je Juda izdal. Gospod vedno seje svojo Besedo; zahteva le odprto srce, da bi jo poslušali, in dobro voljo, da bi jo udejanjili.
Gospod, 'vodi me po stezi tvojih zapovedi, kajti v njej je moje veselje;' to je, po poti tvoje Besede, da bi se pod tvojim vodstvom naučil udejanjati jo!« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 23.9.2014)
»Cerkev brez meja, mati vseh, širi po svetu sprejemanje in solidarnost, v skladu s katerima ni nihče obravnavan kot nekoristen, na napačnem mestu ali zavržen. Če dejansko živi svojo materinskost, krščanska skupnost hrani, usmerja in kaže pot, potrpežljivo spremlja, je blizu z molitvijo in deli usmiljenja... Pogum vere, upanja in ljubezni omogoča zmanjšati razdalje, ki ločujejo od človeških dram. Jezus Kristus vedno čaka, da bi bil prepoznan v migrantih in beguncih, prebežnikih in preseljencih, in tudi na ta način nas kliče, da delimo sredstva, se včasih odpovemo čemu od naše pridobljene blaginje.« (Papež Frančišek v poslanici ob svetovnem dnevu migrantov; Vatikan, 23.9.2014)